Gobarjenje 2023

[klavir]

Končno je zopet mrzlo!

In takoj sem našel krasne sveže ostrigarje ob reki Rabi na Madžarskem, kamor smo šli na izlet v nedeljo...

Kot iz trgovine,hehehe

[klavir]

S težavo našel kakih 30 marčnic v Prekmurju... ;D letos niso zgodnje.

lp

[as]

Klavir, kako je z marčnicami?

[klavir]

Potrudit se je treba, pa se nekaj najde...

[klavir]

...seveda pa rastejo tudi češki smrčkovci, tako imenovani zgodnji smrčki, če koga zanima

[klavir]

Danes bi želel z vami podeliti nekaj najlepših sličic zaklada spomladanske narave - čeških smrčkovcev. Ponekod rastejo v nebroju, drugod, kjer so rasli 15 let nazaj, ni nobenega. Krasna rastišča ob Dravi...



Izraz smrček sicer baje pride iz izraza smrčkast, kar v stari slovanščini pomeni naguban, na primer babica je imela smrčkasto lice... Te gobe pa so seveda tudi nagubane...



Rastejo najbolj tam, kjer ni podrasti, pod topoli v njihovem belkastem listju konec marca in začetek aprila...



Zanimivo je, da na wikipedii zdaj piše, da so pri teh gobah sumili, da vsebujejo nekaj malega giromitrina, vendar tega z najnovejšimi raziskavami niso potrdili. Zato so jo uvrstili med užitne gobe! Pravzaprav pogojno užitne, saj jo je treba toplotno obdelati, ampak to pa je tudi vse. Dopuščajo pa še možnost alergij pri posameznikih. No, pri nas in v soseščini je že nekaj let zaščitena, kjer pa raste v stotinah primerkov pa pač...kakor kdo zmore...kakorkoli, predpis je, da je ne smemo utrgati.



Ta pa je najbolj fotogenična gobica, ki je rasla iz trave in zaplate mahu ob stotinah drugih...



:D

[klavir]

Danes pa sta poleg čeških zrasla že prva dva smrčka!

[klavir]

Ob tokratnih velikonočnih praznikih poteka tudi veliki finale v rasti marčnih polževk, vsaj pri nas v Sloveniji... Ker je zadnja runda vedno prva ali pa vsaj druga najobilnejša, to pomeni, da zmeraj zaključijo v velikem slogu, na vrhuncu, ne tako kot večina drugih gob, ki se poslavljajo počasi, ko je zmeraj bolj mrzlo. Ta goba pa vztraja v razcvetu do zadnjega, potem pa se v enem tednu (navadno po desetem aprilu, v hladnejšem in deževnem vremenu pa šele po dvajsetem) cele kolonije svežih primerkov nenadoma posušijo, hitro jih napadejo črvi, poližejo polži, novih ni več, in je konec.

V nekaterih gozdovih smo tudi malo zamudili pri marčnicah, saj so zadnja dva tedna res na veliko rasli češki smrčkovci, verpice, kot jim rečem ljubkovalno. (Mimogrede, to je velik bonus, da lahko spomladi istočasno opazujemo rast dveh tako različnih vrst, ene prostotrosnice, druge zaprtotrosnice; v večini evropskih držav, zlasti v (pri)ruskem okolju uspeva le češki smrčkovec.) Ob tako veliki rasti pa je zmanjkalo časa za marčnice vse do danes... Ampak ko vidiš cele planjave samih smrčkastih gob, je to nepopisno lepo... Zgleda, da te gobe mnogi nabirajo kot smrčke. Še en kolega v službi je dobil deset dni nazaj večjo količino gob, baje smrčkov, ampak sem takoj posumil, da so češki, saj bi bilo za smrčke še prezgodaj, poleg tega pa jih redko najdeš toliko, da bi jih lahko še komu podaril. Češki smrčki pa seveda, kjer rastejo, uspevajo v res ogromnih količinah... Pa saj je vmes kolega že sam ugotovil, da so v bistvu smrčkovci, vseeno pa so mu bili zelo okusni, je rekel. - Če bi jaz hotel nasušiti češke smrčke, bi lahko v dobrih letih založil kakšnih deset mariborskih gostiln s suhimi "smrčki", ker najbrž ne bi ugotovili razlike. Ampak to bi bilo nevarno početje, saj so posamezniki alergični na te gobe, za kar so okrivljali giromitrin, ki bi ga naj ta goba v precej nižjih vrednostih kot pomladanski hrček (mimogrede, danes sem videl enega!) producirala, a, kot sem že pisal, ga z raziskavami niso našli, piše Wikipedia (giromitrina v snovi ni težko definirati, obstaja zelo preprosta kemična reakcija). Tako gre najbrž za neko drugo snov, ki jo posamezniki ne prenašajo in lahko povzroči podobne simptome kot začetna zastrupitev z zlasti nepravilno pripravljenim hrčkom (lahko pa tudi sicer), to je omotica, povišano bitje srca, povišan pritisk... Vendar ti simptomi po navajanju spletne enciklopedije pri čeških smrčkovcih baje niso nikoli prešli v drugo, akutnejšo fazo, značilno za hrčke... Navajajo sicer še bruhanje in drisko, ampak to vsaj po moje ne spada pod isti vzorec, gre bolj za preobčutljivost. Najbolje tu svetuje sama Wikipedia: vsak mora sam poskusiti najprej majhno količino teh gob, da vidi, kako jih prenaša, v nobenem primeru pa jih ne jesti dan za dnem, da se kakšne morebitne neznane snovi ne naložijo v prevelikih količinah v telesu in sprožijo zastrupitev po daljšem času. Telo pa ima  seveda sposobnost, da se sčasoma očisti večine strupov, če ni presežena mejna vrednost... Kakorkoli, glede na to, da so te gobe pri nas že nekaj let zaščitene, pravzaprav odpadejo take in podobne skrbi, saj jih ne smemo utrgati.

Ker marčnice zaenkrat še niso zaščitene, lahko pa bi kmalu postale, glede na to, kako neenakomerno rastejo po naših krajih, se lahko s slednjimi bolj sladkamo. Pa še nikoli niso poročali o kakšnih težavah z njimi po uživanju, kar je še dodaten plus. Jaz osebno bi sicer predlagal, da se marčnice zaščitijo v Sloveniji, z izjemo Prekmurja (čeprav take izjeme niso v navadi), saj jih (skoraj) nikjer drugod več ne najdem(o), kar me kar malo skrbi, včasih sem jih precej videval tudi drugod... Zaščitil bi tudi smrčke, ker se jih zelo redko da dosti najti ter ponovno hrčke, izpustil pa bi češke smrčkovce, saj rastejo praktično v vseh logovih, kjer je podrast čisto belkasto (zimsko) listje topola, gabra, jesena, trepetlike... Ne sme cveteti, ne sme biti čemaža ali druge višje podrasti, tam jih ni smiselno niti iskati. Ampak dokler bo logov tega tipa dovolj, bo tudi čeških ogromno. Na tak način sem jih našel, ko sem bil na začetku sezone službeno v Varaždinu, pa sem šel pogledati malo ob Varaždinskem jezeru, če je kje kakšen, ne da bi poznal "place". Najprej je vse cvetelo - po pričakovanju nič, potem se je pojavil čemaž - nič, nekje velika rastišča že odcvetelih zvončkov - nič. Ko  pa sem v daljavi zagledal zgolj belkasto listje, sem si pa kar mislil, da bodo tam. In so bili...

Da pa se vrnem k marčnicam - če gledamo videe na youtubu, v kakšnih gozdovih ljudje to večinoma nabirajo, je kar nenavadno, da one tako ljubijo ravno Goričko. Sam veliko let nisem hodil tja po njih, ker si nisem mogel predstavljati, da bi bile tam, zame je imelo Goričko čisto drug sloves sezonskih gob, komunikacije pa še ni bilo takšne kot danes. Navadno namreč rastejo na apnenčastih bazičnih tleh v čistih listnatih gozdovih, Goričko pa je izrazito kislo, prevladuje borov gozd, pa še dežja ni skoraj nič. Pa zgleda, da jih vse to ne moti, kvečjemu obratno. Samo še ponekod v Španiji sem videl, da jih nabirajo v takih kislih borovih gozdovih, Italijani nabirajo vedno v listnatem gozdu. Najbrž pač ta goba ljubi obe skrajnosti ph, vmes pa je ni... Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kako dolgo so te gobe že doma v Prekmurju, kdaj so ga naselile, ali že stoletja rastejo, ali pa so prišle sem v 20. stoletju, ko se je po pričevanju precej spremenila vrsta gozda na Goričkem, kjer je prej bil zlasti bukov gozd...

Bodi dovolj, lepe in predvsem mirne praznike želim!

Ivan

[klavir]

Objavil bi še par slik velikonočnih marčnic, ki so rasle skoraj povsod v takorekoč vsakem gozdu na Goričkem...





Gobica, stisnjena med dve palici...



Zakrita z listjem:



Potem:



Pa še ena velikanka... Na nekih prostorih, kjer jih divjad ni pojedla, so zrasle ogromne...



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



Zakrita:



Odkrita:



;D

[grgr]

Čez zimo je bil kup zemlj-o-gnoja prekrit s črno folijo, pred parimi dnevi ta odgrnjena, sledil je izbruh kukmakov - njami!

[TopCat]

En lep spomladanski pozdrav vsem tudi z moje strani!  :D
Letošnja sezona se je zame lepo začela. 

Srečno!

[Firefly]

Pri nas je tega na vrtu cedalje vec vsako leto. Letos bomo poskusil. Za vsak slučaj preverjam da je to res taprava goba :)
Vse so črne. Slikal sem ene 10% tega...

[Gregor]

Ja, to so smrčki,  že sicer malo stari, ampak so.

[Firefly]

Hvala za potrditev! Na slikah smo do sedaj vedno videli svetlejše smrčke, tako da smo se naših izogibali. Pojedli in preživeli:) Zelo dobro kosilo. Dober stranski učinek visokih gred, napolnjenih z vejevjem in lubjem.

[vidak]

Po dveh tednih brskanja po gozdu se je tale lepotec končno pojavil!
Upam, da bo kmalu kaj bolj živahno, do sedaj sem v svojem gozdu
videla le nekaj ostarelih žametastih gobanov...
Kako kaj ostali gobarji s foruma, imate kaj sreče?

lep pozdrav vsem.