Gobarjenje 2020

[klavir]

[gusar76]

Tako je zgledalo gobarjenje v Bosni oktobra 2017.

Saj vem, zgrešil sem temo. Gobarjenje v 2017 je že mimo, pa vendarle...

[gusar76]

Tole nas je čakalo kar ob hiši! ;)

[gusar76]

Tako pa je bilo 2014!

[gusar76]

Le kaj nas čaka letos?

[dverbnik]

men pa to ni v veselje gledati .... 2kg??? .  Mislim žetev gob ne prinaša tistega veselja in užitka gobarjem.... za kar gobarimo in hodimo v naravo.

[rotor]

dverbnik, z veseljem ti pritrdim  ;)

[gusar76]

Da vas malo potolažim, je gobe nabiralo 6 odraslih in 2 otroka, je pa res, da so bile vse nabrane v 2 urah v premeru dveh kilometrov (razen črnih trobent)! Na višku sezone smo srečali le dva gobarja, pa še ta nista bila bosanca, ampak tujca. Zanimivo je to, da ko sem se nato pogovarjal z domačini, so mi povedali, da nimajo pravega interesa za gobarjenje. Večina meni, da je "pećenje (meso)" mnogo boljše, povrhu tega pa poznajo gobe relativno slabo. Povečini poznajo jurčka, karžlja (za razliko od naših gobarjev), lisičko in poprovko (to cenijo veliko bolj kot mi in jo imenujejo pećurka - sinonim za gobo), morda še štorovke in marele, vse ostale so "otrovne". Tam človek res težko naredi večjo škodo, saj gob nihče ne pobira, za razliko od naših krajev, kjer gobarijo, vsaj v višku sezone, domala vsi.

Tisti dan sem videl tudi kar nekaj kraljevskih gobanov, pa, žal, nisem imel fotoaparata pri sebi v gozdu. Črne trobente sem šel iskat šele naslednji dan, saj jih je bilo toliko, da bi jih lahko kosil in smo jih prvi dan ignorirali. Šel sem po njih naslednji dan izključno zato, ker so mi nezamenljive in jih imam v določenih jedeh raje kot gobane - pravzaprav jih imajo moja dekleta strašno rada - to so bile tudi edine gobe, ki smo jih vzeli s seboj v Slovenijo, vse ostalo je ostalo tam, v Bosni in to je bil tudi edini prekršek, ki smo ga zavestno zagrešili, saj uvažanje gob ni dovoljeno. Seveda tudi nisem pobral vseh, saj je to nemogoče. Na gričku, ki je meril kakih 50 m2 (na prostoru manjšega stanovanja) in je bil popolnoma prerasel s črnimi trobentami, sem pobral le nekaj večjih in ko je bila košara polna sem odnehal.

Resnično mi je žal, da sem zmotil čustva nekaterih pravih gobarjev, ki jim 2 kilograma nabranih gob predstavljata najstrožjo omejitev (jaz se z omejitvijo in vašim mnenjem sicer strinjam), vendar moram povedati, da je to le pravna meja v Sloveniji. V BiH ni predpisana, gobaril pa sem tudi v ZDA, kjer tudi ni nobenih norm. Sprašujem se, ali bi bilo zveličavno nabrati 10 kil gob, če bi zakon to dopuščal? Da, potem bi najbrž grdo gledali vse, ki bi nabrali 10, 1kg gob!

Vsem skupaj želim, da bi doživeli takšno gobarjenje, upam da še letos! Upam, da mi tega ne boste preveč zamerili.

[gusar76]

Gobarke in gobarji,

ker se na forumu ne dogaja dosti, pošiljam še nekaj fotk trofeje iz 2017. Lisička je ustrezala velikosti dvek razprtih moških (mojih) dlani. Stehtati mi je na žalost ni uspelo, vsekakor pa je bila ogromna! Našel sem jo v poletni suši, rasla je na sredi hudournika v bližini Janč. Izjemen primerek! V 35 letih gobarjenja česa takega še nisem videl!

[gusar76]

Takole, v primerjavi.

[trnavčan]

Gobarjenje na Mrzlici ( 1122m) , konec novembra 2019. Poleg bezgovih uhljev verjetno zimska panjevka?

[slavko]

Drži, tiste rjave gobe so zimske panjevke.

Lep pozdrav,
Slavko

[gusar76]

Spoštovane gobarke in gobarji,

danes sem na TV programu Da Vinci Learning zasledil oddajo o gobah/glivah z naslovom Čarobnost gob (The Magic of Mushrooms, v originalu). Gre za BBC-jev dokumentarec o glivah, njihovi vseobsežni prisotnosti, raznovrstnosti, izjemni uporabnosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti. Film je poljuden in vsestransko poučen. Na sporedu je bil včeraj ob 21h in 24h, saj ga, tako kot vse druge, ponavljajo.

Priporočam ogled vsem, ki imajo možnost časovnega zamika! Za vse ostale pa: bodite pozorni, saj ga bodo prav gotovo še ponovili!

Lep pozdrav vsem!

[Slim Shady]

Pozdravljeni,

Imam eno vprašanje, spomnil sem se enkrat ko je bila gobarska sezona pred vrati, so bile gobe na drugi strani hriba torej Dobrova stran hriba so bili jurčki ter Brezovica stran hriba pa ni bilo nič jurčkov. Razdalja med obema stranema hriba pa tudi ni velika. Pa me zanima kakšna bi lahko bila razlaga za ta pojav?

[gusar76]

Pozdrav,

razlogi za rast gob ali ne so številčni. Mnogokrat je razlog v geološki sestavi, ki pogojuje sestavo prsti, ta pa drevesno združbo na določenem območju. Tako sem nekoč na Kočevskem opazil, da tam, kjer je prevladoval apnenec, ni bilo gob, na redkih žepih nepropustnih kamnin - peščenjaku, pa so istočasno rasli jurčki - razdalje so bile minimalne, nekaj metrov. Gobe so seveda "vezane" tudi na vrsto drevesa - morda je tu razlog (drugačna gozdna združba): imeni Dobrova (hrast dob - quercus robur) in Brezovica (breza, betula pendula) tudi morda pomenita kaj ;).

Relief sam tudi lahko vpliva na rast gob, saj nastopa bodisi kot distributer vlage ali pa osončenosti. Splošno znano npr. je, da so severna pobočja na splošno bolj strma kot južna, čemur botruje intenzivnejša denudacija (preperevanje), to pa zopet pomeni, da voda tam hitreje odteče...

Možna je tudi bolj "antropogena" razlaga: morda je na Brezovici več gobarjev kot v Dobrovi in se to odraža v gozdu (jurčke pač poberejo), lahko pa enostavno tam ni micelija, torej osebka, ki bi "obrodil".

Možnosti je torej veliko, sam pa prisegam na teorijo interakcije vseh naravnogeografskih in družbenogeografskih (antropogenih) dejavnikov, ki pa se na različnih terenih različno močno odražajo.