Gobarjenje 2018

[vita]

Lp, poprhnjena livka ali meglenka, pogojno uzitna

[blaz3k]

   
Mirno so čakale da jih kdo najde

http://www.rtvslo.si/slike/photo/318486

http://www.rtvslo.si/slike/photo/318487

http://www.rtvslo.si/slike/photo/318488


http://www.rtvslo.si/slike/photo/318489

[anica]

V mestih se že prižigajo novoletne lučke - na vasi pa nabiramo jurčke!!!

Verjetno zadnji glede na mraz. Snežk pa še vedno ni in ni. LP A.

[blaz3k]

Lp, poprhnjena livka ali meglenka, pogojno uzitna

Zgleda da sem to gobo nabral zraven sivk in mi jih je skupaj spražila  mami ko sem hodil še v osnovno šolo in sem imel cel dan prebavne težave, hvala!

[Ta Pravi Gobar]

Vidim da precej sprašujete po teh sivih gobah -  poprhnjena livka.  Tukaj si lahko pogledate v filmčkih kako izgledajo - pa spodaj piše GIFTIG - STRUPENO  !!

https://www.youtube.com/watch?v=nTugkZDD6ps    tu je od 3.50  minut naprej

Ta ima 500 posnetkov poglejte si jih, ko vas zanima kako se po slovensko goba imenuje pa samo vtipkajte nemško ali latinsko ime na google, mogoče še zraven vtipkate gobe.si in si pogledate slovenski opis.  ;)

[počasna]

Vidim da precej sprašujete po teh sivih gobah -  poprhnjena livka.  Tukaj si lahko pogledate v filmčkih kako izgledajo - pa spodaj piše GIFTIG - STRUPENO  !!

https://www.youtube.com/watch?v=nTugkZDD6ps    tu je od 3.50  minut naprej

Ta ima 500 posnetkov poglejte si jih, ko vas zanima kako se po slovensko goba imenuje pa samo vtipkajte nemško ali latinsko ime na google, mogoče še zraven vtipkate gobe.si in si pogledate slovenski opis.  ;)

super ... hvala za to!

[slavko]

Res je, da nekaterim ljudem poprhnjena livka ne ustreza. Vendar zaradi tega še ni strupena.

Nekateri ljudje pa to vrsto dobro prenašajo. Goba se pri nas uporablja že dlje časa. Tudi starejši ljudje to vrsto poznajo pod imeni meglenka, žametka ali žametnica.

Ugotovili so, da ta vrsta deluje ugodno proti rakastim obolenjem. Več si lahko preberete tukaj:
- http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2013/Slenc_Jasna_dipl_nal_2013.pdf,
- http://www.ffa.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/Knjiznica/diplome/2011/Zigon_Sara_dipl_nal_2011.pdf,
- https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3339609/.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Še moje zaključno poročilo z Goričkega! (Letos sem bil zaradi specifičnih vremenskih okoliščin le štirikrat na Goričkem v glavni gobarski sezoni; enkrat konec junija, zatem v začetku julija, ko je bilo ogromno lisičk, nato z društvom septembra in pa danes). Prvič se mi je zgodilo, da v eni jesenski sezoni sploh nisem našel snežk, od kolobarnic je bilo sploh zelo malo primerkov, dve vitezovki, pet mišk, videl pa sem še tri kocaste kolobarnice, ki jih ne uporabljamo. Lisičk je bilo tudi samo za vzorec, od teh največ navadnih. Čisto drugače pa je z rastjo gob, ki ne spadajo v izrazito poznojesenski čas, imajo pa to lastnost, da običajno prve zrasejo po daljšem sušnem obdobju, ko prične deževati. Mogoče je to ena redkih prednosti regionalno nekoliko bolj sušne jeseni, da namreč prav do konca sezone uspeva relativno velika pestrost vrst, iz preprostega razloga, ker nekatere izmed teh pač niso mogle prej zrasti. Zgleda, da bo letos eno redkih let, ko bodo prav te vrste zaključile jesensko sezono, namreč, kljub temu, da so same mlade, vse zrasle po padavinah prejšnji vikend, sedaj ne bodo mogle nadaljevati, saj so že zmrznile. Ponekod je bilo še precej marel, a so se jim peclji od mraza že prelomili, klobuki so bili še v redu (marele zelo slabo prenašajo mraz, takoj ko se bodo prvič odtalile, bo konec z njimi, kar pomeni že jutri, ko se začne december in meteorološka zima, čisto slučajno seveda). Ponekod v mahu pod bori je bila pogosta sluzava koprenka, sami krasni mladi primerki, ki so se bleščali steklasto rdeče kot vlažnice, saj je sluz na njih zamrznila. Te sem do sedaj poskusil le mešane z drugimi gobami, tokrat pa bomo ugotovili, kakšen okus imajo same po sebi v omaki. Na enem rastišču je bilo še precej maslenk (v bistvu jih še nikoli nisem videl toliko, po mojih izkušnjah so nekoliko redkejše, tako množično v risih navadno raste podobna ovčarska lupljivka). No, in za konec sezone še en velik, zdrav jurček, ki se je posut s ledenimi kristali svetil iz mahu.

Lepo :D!

[Ta Pravi Gobar]

Danes sem nabral ob potoku :  Flammulína velútipes, zimska panjevka, popolnoma zamrznjene so šle kar direkt v skrinjo. 

Vendar me čudi da v opisu piše :  brez posebnega vonja  - če pa smrdi po kakem naftalinu do amena, in to že 3 leta nabiram, pa ima vsaka enak vonj.  Kako to  ?  Slabo mi po njih ni bilo.  Nemci pravijo  :  Geruch Angenehm pilzig  -  pa ne bi glih rekel da je prijeten vonj ...

[slavko]

Zanimiva izkušnja glede vonja. Doslej nisem zaznal, da bi imele vonj po naftalinu.

Lep pozdrav,
Slavko

[anica]

Končno nekaj snežk - za dobro kosilo bo. Veliko malih kuka iz zemlje.
Tudi en hraber jurček, ki se požvižga na datum se je našel. LP A.

[klavir]

Sam sem prebral en članek, ki se dotika podnebnih sprememb in s tem tudi naše dejavnosti (v tokratni reviji Gea) in sem bil presenečen, koliko nekih dezinformacij kroži okoli. Ljudje ponavadi rečemo, da bodo posledice povečanih izpustov toplogrednih plinov toplotno globalno segrevanje skupaj z vedno večjo sušo, širjenjem (pol)puščavskih območij, pomanjkanjem pitne vode, taljenjem ledenikov in dvigovanjem morske gladine itd. Pa stvari niso tako enostavne. Kot v članku odgovarja mag. Mojca Dolinar z ARSA v reviji Gea - prispevek nosi pomenljiv naslov Zakaj je kljub segrevanju ozračja več snega? je možno videti stvari v kompleksnejši luči. Na kratko povzemam zanimivejše ugotovitve. Že na Antarktiki je med letoma 2001 in 2010 zapadlo kar 272 milijard ton več snega kot pred dvesto leti. Kljub temu pa se je količina ledu tam drastično zmanjšala. Kaj se dogaja? "Večja količina padavin je povezana s tem, da toplejše zračne mase lahko držijo več vlage, več vlage pa pomeni več padavin, tudi snežnih, tam, kjer je ozračje pri tleh hladnejše," odgovarja Dolinarjeva in navede primer: "Recimo v okolici Velikih jezer v ZDA na meji s Kanado je relativno hladno. Ker gre za višje geografske širine, so povprečne temperature v zimskem času krepko pod ničlo. Tudi če se ozračje segreje za dve stopinji, se bo tam v zimskem času večkrat zgodilo, da bo temperatura pod lediščem, zato bo snežilo. Zaradi dveh stopinj več bo v ozračju več vlage, več vlage pa prinese več padavin, v tem primeru zaradi mraza snežnih. V tistih krajih bo tako snega vedno več." Podnebne spremembe tako lahko prinašajo obilnejše sneženje, močnejše snežne ujme, tam, kjer ni tako mrzlo, recimo v naših krajih, pa obilnejše deževje. Ravno zato tam, kjer je zares mrzlo, snega ni veliko. Na polih sneži manj kot pri nas, saj ima zelo hladna zračna masa malo vlage. "Že ena stopinja več v ozračju pa lahko pomeni od sedem do štirinajst odstotkov ali celo več padavin. V Sloveniji bomo imeli po vseh scenarijih izpustov toplogrednih plinov veliko več padavin," pojasnjuje sogovornica. Vse to pa ne pomeni, da bo naša pokrajina bolj snežno bela. - V članku se dotakne še problema suše, kjer drastične spremembe opažamo od sredine osemdesetih let dalje. Na jugu Evrope, v sredozemskem bazenu, podnebne spremembe najbolj vplivajo na poletje, ki bo vedno bolj sušno z manj pogostimi padavinami, višje v Evropi poleti ne bodo imeli hujših sprememb, bo pa pozimi več padavin. Letna bilanca padavin bo tako večja kot je danes, zaradi zimskih padavin. Čeprav govorimo o sušah, bo lahko poletna bilanca padavin enaka. "Suše, ki bi se izrazila v pomanjkanju pitne vode, se ni treba bati. Problem pa bodo imeli pridelovalci hrane. V rastni dobi za pridelke, ki se začne spomladi, topel zrak nosi več vlage. Ker nosi več vlage, dlje časa traja, da oblaki postanejo nasičeni in nastanejo padavine. Zato govorimo, da bodo suše, saj bo obdobje med dvema deževjema daljše. To pa je za rastline v rastni dobi težava. Neto količina padavin bo enaka, saj bodo padavine intenzivnejše, kot smo jih vajeni," pojasnjuje Dolinarjeva.

Vzporednice z našo dejavnostjo lahko potegne vsak sam. Moj zaključek je, da ni vse črno-belo, tudi sam sem prej preveč razmišljal na to temo v tej smeri...

Povzeto po članku Zakaj je kljub segrevanju ozračja več snega, avtorice Pije Kapitanovič, revija Gea, december 2018

[Ta Pravi Gobar]

Bi odprl kot novo temo pa ne vem kako gre, ne najdem.  Bi pa zdaj ko ni nekih novih nabiranj vprašal vse, kaj si mislite o tem predvidenem širjenju mariborskega letališča ?  Hočejo 200 hektarjev gozda zradirat.  Da nam bodo bombniki bobneli nad bajtami noč in dan.  Da bodo naše nepremičnine tudi pol manj vredne kot sedaj.  Da bodo neki kitajci debelo služili na naš račun.  Pa kaj smo res tako nori da bomo to dovolili ali kaj  ????????!!!!!!!!!!!!!

[klavir]

Pozdravljeni.

Kljub zaradi toplote nekoliko slabšim obetom glede rasti gob se je današnji dan izkazal kot še eden v vrsti lepih in zadovoljujočih gobarjenj. Izkoristili smo ga za obisk reke Pesnice in njenih obrežnih lok, že tretji po vrsti v decembru. Zelo lepi tereni za zimske panjevke so že pred perniškim jezerom in ob samem jezeru, kjer smo imeli tudi organizirano gobarjenje pred časom. Tokrat pa je padla odločitev, da je treba enkrat videti tudi izliv te naše rečice (izvir je na avstrijski strani Jurija ob Pesnici, to sem enkrat davno že šel gledat). Za boljšo predstavo naj služi majhen zemljevid:



Za pričetek poti sem izbral čisto zadnji most čez Pesnico, južno od Velike Nedelje. Pesnica je namreč večino toka regulirana, tako da ni prostora za kakšne obrečne logove, za to je čas in prostor šele tik pred koncem, nekako na zadnjih par kilometrih, tudi zato takšna odločitev. Izkazalo se je, da se na koncu svoje poti razvije celo v ne tako čisto majhno reko...



Hodil sem po desni strani, ker na levi ni logov, skoraj do konca je obdelan teren. Na desni pa je ozek pas loke med reko in dravskim kanalom, prav zapeljiv občutek je, ko si takole ujet na nekaj kilometrov dolgem jeziku kopnega med dvema rekama, ki je ponekod širok samo kakih 50 metrov in se na na koncu obvezno zaključi v vodi... Mogoče so ravno zaradi tega pustili tukaj naravo, naj gre po svoje. Zaraščeno je vse, ponekod je treba po vseh štirih, najbrž sem bil po dolgem času prvi, ki je lazil tukaj... . Zato pa lahko vidiš veliko srn in celo lisico...



Pa še ena brzica...



In že so se pojavile prve gobice...



Reka si je ponekod z naplavinami praktično zaprla strugo.



Drugod pa je nastal prostor za prodišča...



Večina zimskih panjevk je bila najdena na enem hlodu. Resda so bile že malo suhe, a to nič ne de, saj je dovolj, da se malo namočijo v čisti vodi, pa bodo spet zacvetele, glavno, da so še mlade. Vzame pa res dosti časa čiščenje tako majhnih gobic.



Pa še nekaj fotk s tega drevesa pobliže:





ž

Še zadnjih par sto metrov Pesnice pred izlivom. Trstičje že nakazuje, da se bližamo koncu.



To pa je izliv reke Pesnice v Dravo z leve strani pri Ormožu...



Že kakšnih 100 metrov pred tem se Drava združi s svojim umetnim kanalom.



Naprej pa se odpira širni pogled proti ormoškemu gradu in mestu...



Sledila je še pot nazaj ob kanalu ter nato ogled ormoškega gradu in neke ribičije tam v bližini, da si človek priveže dušo...

Tudi drugim želim uspešno bero in obilo podobnih užitkov ter seveda iskreno lepe praznike!

Lep pozdrav.
Ivan

[Ta Pravi Gobar]

Klavir, vsaka čast za take prispevke, bravo ... Sam sem hodil ob potoku Miklavž - Rogoza in na obeh straneh je precej zimskih panjevk, predvsem pri jezu, pa tudi ostrigarji so ...

Sem pa našel zdaj tudi panjevke ob kanalu od dvorca Miklavž proti Dogošam, pod kanalom je precej močviren gozd, kar poln ... Tu so tudi smrčki spomladi.

Lep pozdrav  :)