Gobarjenje 2018

[Nagi Bator]

Lastniki gozdov najveckrat ne razumejo, da so lastniki gozda, ne pa parcele na kateri ta gozd raste!
Zato je tudi prepovedano prit z motorko ter si odnest drevo iz gozda, ni pa prepovedano pobirat tega kar je na tleh.
Iz istega razloga je prepovedano tudi ograjevanje gozdu, ki si ga nekdo lasti.

[sistemc]

Lastniki gozdov najveckrat ne razumejo, da so lastniki gozda, ne pa parcele na kateri ta gozd raste!

Kaj? Ti ga pa res mimo pihneš. Sem ravno pogledal v ZKI (zemljiškoknjižni izpisek), ker si me res prestrašil s svojo navedbo - tam piše: parcela tapata je v lasti Sistemca in v naravi predstavlja gozd...




Z odličnim spoštovanjem,

Janko

[Nagi Bator]

Ja kako pa naj dolocijo drugace lokacijo kot pa z navedbo parcele. "193 dreves na lokaciji med koordinato to in to"?
Kakorkoli; lastnik mi ne sme preprecit, da poberem prav vse gobe/kostanje/borovnice, dokler to pocnem v mejah dolocenih z zakonom, razen ce sam ne zeli krsit zakona.
Je pa res, da je v resnici storit kar sem napisal, vsaj nekako nevljudno.

[robert11]

nagi bator, mislim da imaš tudi torkat narobe.
mislim da lastnik gozda lahko po zakonu prepove vstop v gozd. s tem da mora biti jasno napisano da se gre za privatno zemljišče in da je vstop prepovedan.
recimo v avstriji je takšnih tabel veliko, nekateri gozdovi so celo zagrajeni z ograjo.
lp
robert

[Nagi Bator]

Zgoraj sem nekoliko posplosil, ne povsem nenamerno - saj imajo ljudje navado, da kot "parcelo" razumejo prostor kjer lahko pocnejo stvari po lastni volji. Na sreco ni tako.
Kar se pa tice ograjevanja:

24. člen
(1) Ograditev posameznih delov gozda se lahko dovoli, če je to:
- predvideno v gozdnogojitvenem načrtu zaradi zaščite mladja ali varstva gozdov pred divjadjo za čas. ki je potreben do uskladitve populacije divjadi z okoljem;
- potrebno zaradi zaščite vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno-raziskovalnih proučevanj.
(2) Za postavitev ograje iz prejšnjega odstavka izda dovoljenje Zavod na predlog organa, organizacije ali posameznika v 14 dneh. Z dovoljenjem se lahko določijo tudi ukrepi za omejitev gibanja znotraj ograjenega gozda.
(3) Ogradi se lahko tudi gozd s posebnim namenom, če je to določeno z aktom o razglasitvi gozda za gozd s posebnim namenom.

81. člen
(1) Z globo od 800 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
6. ogradi posamezne dele gozda brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (drugi odstavek 24. člena)

Se pravi, to da gre za privat zemljisce (se enkrat posplosujem - pod to je misljen gozd in ne parcela ter s tem hkrati doloceno, kaj se lahko pocne ter tudi kaj se mora poceti) ni niti priblizno dovolj razlog za postavitev ograje! Ker pa nekateri lastniki razumejo gozd v privatni lasti kot: "To je moje! To je ze moj stari foter mel in ne bo meni zaj nekdo govoro kaj jaz lahko tam delam. Pa da ne bi slucajno nekdo hodo tam gor. Ker - MOJE! Jasno!?" No, na sreco imamo zakon in z veseljem se takim bedakom cimprej umaknem - preden jih prijavim.

[sistemc]

Nagi Bator - popolnoma mešaš pojme lastništvo ter pravico dostopa ali če želiš - omejene neškodljive rabe.

Parcela je moja in pika. Me pa zakon omejuje v rabi, ali če želiš posesti v smeri, da se ne sme ograjevati kar povprek (s tem bi se med drugim uničilo vso divjad), da moram "trpeti" razne nabiralce dokler ne povzročajo škode itd. Podobno velja recimo tudi za vode - morje in vodotoki, kjer ti recimo lastnik parcele tik ob morju ne more ter ne sme preprečiti, da si položiš brisačo. Da ti bo morda še bolj plastično orisno ter opisno jasno - tudi ko si lastnik parcele, ne smeš kar tako postaviti hiše, lastnišvo gor ali dol.

[klavir]

Vidim, da sem dal kar dobro kost za glodanje... ;) Pri nas so stvari v glavnem jasne, kar se tiče odnosa med lastniki in drugimi uporabniki gozda kot ga določa uredba, kako pa je v Avstriji, vem samo približno, zelo natančno pa me niti ne zanima, podrobnosti so tudi odvisne od posamezne dežele. Govori se pač (pri nas seveda), da je onstran nekdanje "železne zavese" zasebna lastnina svetinja in da nimaš tam kaj iskati, po tej logiki bi smel iti samo v njihove državne gozdove - večkrat je prepoved vstopa na neko zemljišče v Avstriji res jasno označena z znakom, je pa res, da obiskovalci dostikrat ne vstopimo po poti v gozd. Kar se tiče nabiranja gob v Avstriji, tega tako ne bi smeli početi, ker imajo deželne dovolilnice, vsaj za Koroško in Štajersko se to ve. Če jo izdajajo tudi drugim državljanom evropske unije ali samo svojim državljanom, pa ne vem. Lahko, da so vezane celo na eno samo deželo... Zase moram reči, da ne grem pogosto v avstrijske gozdove, imam pa enih par terenov ob zahodni meji Goričkega, tako da stopim še malo čez pogledat... Na primer na gradiščanski strani mejnega prehoda blizu Kuzme so čudovite snežke in vitezovke... - No, tistih nekaj lisičk pri Storžiču sem si kljub tisti tabli pač vzel, pa saj jih je polovica rasla na slovenski strani, ker pot poteka nekaj časa ob mejnih kamnih, le da po avstrijski strani... Tako. Mislim, da je bilo dovolj izčrpno, da lahko preklopim na prijetnejše teme...

Na Pohorju še vedno lepo rastejo gobe. Ob potokih v mahu itak, pa celo v listju še ni presuho za vse. Iskal sem od Šumika proti zgornjemu toku reke Bistrice, tako da sem bil vedno nekje blizu kakšne vode, če bi bilo drugod presuho, pa niti ni bilo - in še žejen nisem bil. In prijetnih 24 stopinj, v gozdu verjetno še kakšna manj. Pravzaprav je kar presenetila vrstna pestrost koprenk, razcepljenk, mlečnic in golobic, resda večinoma neužitnih vrst, ampak to niti ni tako pomembno. Je pa bilo kar zelo veliko lisičk (navadnih, žametnih in lijastih). Od koprenk, ki zdaj tam rastejo, se splača vzeti vsaj pegasto koprenko, se je pa treba najprej spoznati z njo. Na nekem štoru so rasle še dobre male štorovke, namesto črvivih jurčkov pa ob poteh v obliki črke U (torej ugreznjenih) redno raste sinji goban, tj. modreči bledotrosnik. Rad ima zlasti majhne previse, kjer so pot pač tako vrezali. To je ena redkih gob, ki skoraj potrebuje neko človekovo dejavnost za rast, v samem gozdu jo bomo redko našli, praviloma ob poteh. Kljub temu, da je uvrščena na rdeči seznam (zaščitena ni več), raste na Pohorju tako rekoč povsod, kjer so pravi tereni, ne moti je niti suša - kaj pa vem, morda jih niso ob poteh iskali, ko so pripravljali seznam...? Žal je ravno zato dostikrat prevržena, ker ljudje mislijo, da je morda žolčasti grenivec ali pa jih zmoti, ker modri. Trenutno je to edina cevarka, ki je za vzeti, saj ni nikoli črviva, najbrž črvom ne paše prekatast bet ali kaj... Meni osebno je to najlepši odtenek modre barve, ki se pojavi ob reakciji z zrakom, ko gobo narežeš, res prav sinje modra, zame lepši odtenek od drugih modrečih gobanov. - Obiskal sem še rastišče čokatih lisičk (Gomphus clavatus), zrasle so mlade, a ta vrsta je zaščitena pa se je ne sme vzeti.

lp


;D

P.S.: Je že kdo poskusil z ostrim predmetom slikati na trosovnico gobanov, ki spreminjajo barvo? Jaz sam žal nimam umetniške žilice za to, mislim pa, da bi lahko nastale zanimive stvaritve... :)

 

[Nagi Bator]

Nagi Bator - popolnoma mešaš pojme lastništvo ter pravico dostopa ali če želiš - omejene neškodljive rabe.

Ne vem kaj bi rad povedal, kaksne pojme? Nikomur ne odrekam pravice do lastnine. Samo zakon sem ti citiral. A bom raje odnehal.
S samooklicanimi serifi sem pa zal ze imel za opravit, pa ne da tebe obtozujem cesa takega - da ne bi spet mesal "pojmov".

Ve kdo kako je s tem na Hrvaskem? Tam so pred leti sprejeli cel kup prepovedi, ki veljajo v drzavnih gozdovih, za podrocje nabiralnistva.

[vladka]

če pobirajo samo plodove je še ok mi imamo gozd v ribnici na dolenskem tam zginejo cela drevesa

[Lemedis]

klavir#231 lepa najdba, upam, da beležiš vse lokacije, kjer se ta vrsta pojavlja.

Kljub temu, da je uvrščena na rdeči seznam (zaščitena ni več), raste na Pohorju tako rekoč povsod, kjer so pravi tereni, ne moti je niti suša - kaj pa vem, morda jih niso ob poteh iskali, ko so pripravljali seznam...?

Povsem ustrezno je, da je modreči bledotrosnik Gyroporus cyanescens (Bull.) Quél. 1886 uvrščen na Rdeči seznam gliv. Kategoriziran je kot redka vrsta, za katero imamo še vedno premalo podatkov o njenih rastiščih, ekologiji (Logar, 2012). Veliko območij v Sloveniji in v Evropi je, kjer te vrste sploh nimajo. Uspeva namreč na kislih peščenih tleh, na silikatni podlagi: http://www.zdravgozd.si/bi_karta_sre.aspx?idorg=bb36fde1-6bfb-44ff-98a7-cf4b0bce79ce
Še lepše se pojavljanje te vrste vidi na avstrijski karti razširjenosti (vir: Fungi in Austria, 2018): https://ibb.co/msTDvp
Zato, če je le možno, takšnih vrst ne nabiramo. Rdeči seznami gliv imajo osnovo na strokovnih podlagah, za razliko od seznama zavarovanih vrst, ki je povsem pravne narave. Kdor se ne more zadržati, da nabira ogrožene vrste, četudi na nekem območju lokalno zelo številčne, naj to počne, toda prosim, da tega ne bi promovirali, saj lahko neuk nabiralec hitro povsem napačno razume sporočilo.

Bravo tudi za najdbo čokatih žilolistk. Te so se letos spet pojavile na nekaj več mestih po državi, kar je zares razveseljivo.

Lep pozdrav,
Luka

[klavir]

Tako je, Luka, seveda beležim najdbe redkejših vrst gob, posebno z rdečega seznama in še zlasti takih, ki so zaščitene, kot je čokata žilolistka. Za to vrsto poznam na Pohorju eno izredno močno rastišče ter za zdaj dve manjši, morda tri. Ne bom pisal, kje, da se vrsta preveč ne promovira, so pa izredno zanimive na pogled, kot seveda veš.

P.S.: s to objavo sem dosegel 500. sporočilo na tem forumu, postal sem heroj, imam pet zvezdic, tako da ne morem več napredovati, kar se tega tiče, mogoče se lahko zdaj upokojim... ;D

[rajc0028]

Ne vem kaj bi rad povedal, kaksne pojme? Nikomur ne odrekam pravice do lastnine. Samo zakon sem ti citiral.

V zakonu je tudi napisano:
Lastniki lahko prepovejo nabiranje gozdnih sadežev, če se odločijo, da jih bodo sami nabirali za prodajo. Zahtevo morajo podati na občino, kjer pristojni organ izda prepoved. Tak gozd je treba ustrezno označiti, da obiskovalci vedo za prepoved.
   In če te lastnik, policaj, komunalni inš. zaloti pri kraji - recimo samo enega kostanja, jagode ... - ne boš dobil nič manjšo kazen kot, če si nabral več kot 2 kg plodov.
   Enim gre to v nos ampak enkrat se bomo morali navadit, da je lastnina "sveta" in da ni od vseh vse. Saj tudi tebi verjetno nebi bilo OK če bi se sosedje vsak dan sprehajali po tvojem dvorišču in se pri tem še malo "napasli" na tvojem vrtu.

[slavko]

Na kratko bi želel osvetliti Zakonodajni okvir rekreacije v gozdu, kamor spada tudi nabiranje gob.

Osnovi pojmi so pojasnjeni v Ustavi RS, 5., 70. in 72. člen.
V 67. členu pa je določen način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovoljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Nadalje določa rekreacijsko in turistično rabo gozdov tudi Zakon o gozdovih in sicer v 3. členu. 5. člen pa natančno opisuje kaj je v gozdu dovoljeno. Tako je v eni od alinej navedeno, da lastnik mora:
- dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi.

V 24. in 25. členu Zakona o gozdovih je opredeljena omejitev ali prepoved nabiranja plodov – tudi zaradi gojenja plodov "prednost rabe'' oz. način izvrševanja lastninske pravice.

Če želite o tej tematiki izvedeti še kaj več, je smiselno preveriti judikate Ustavnega sodišča, denimo:
- U-I-51/95
- U-I-40/06
- U-I-194/00
- U-I-176/94
- U 1291/2001

Lep pozdrav,
Slavko

[sistemc]

Če želite o tej tematiki izvedeti še kaj več, je smiselno preveriti judikate Ustavnega sodišča

Minister za zdravje, v sodelovanju ministra za provosodje ter po "žegnu" ministra za kmetijstvo OPOZORJA, da je prekomerno ukvarjanje s pravom škodljivo ter povzroči težave - hujše od zaužitja strupenih gob.


Z odličnim spoštovanjem,

Janko

[slavko]

Seveda se je prijetno šaliti, ampak v teh judikatih so pojasnjene dileme nekaterih komentatorjev iz foruma. Navedel sem jih zato, da bi si tisti, ki želijo preverjene informacije, te lahko pogledali.

Pravni viri so pomembni, saj ustvarjajo prakso. To pač šteje. Žal.

Lep pozdrav,
Slavko