Katere gobe so to?

[slavko]

Pri olivno zeleni gobi gre za golobico, bodisi za Zeleno golobico, http://www.gobe.si/Gobe/RussulaAeruginea, ali pa Rjavozeleno golobico, http://www.gobe.si/Gobe/RussulaHeterophylla. Sicer sta obe užitni, vendar Zelene golobice ne priporočam v večji količini. Morda le za mešanje z drugimi gobami.
Pri golobicah (samo pri tem rodu) velja pravilo, da je goba užitna, če ne peče. Košček golobice se nekoliko prežveče, da razvije okus in če je ta pekoč, gre za neužitno vrsto. Gobo nato izpljunemo in si splahnemo usta.

Pri svetlorjavi gobi mislim da gre za Poprhnjeni polstenec (Boletellus pruinatus), http://www.gobe.si/Gobe/BoletellusPruinatus, ki je užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

[barzen]

Najprej se vračam na gobo pod smrekami, za katero sem že bolj prepričan, da gre za podvihano kolesnico (Lepista inversa - včasih uvršena med livke Clitocybe inversa) in ta ima pogosto rjave pege na klobuku.
Za zadnjo polstenko pa bi rekel, da gre za navadno polstenko X. subtometosus.
Vidim pa, da ste močno zainteresirani za gobe in bi bilo potrebno, da se vključite v kakšno gobarsko društvo, kjer vam bodo (bomo) podarili še več znanja. Društev je v Sloveniji 26 (www.gobe-zveza.si). Vsekakor pa bo potrebno poprijeti tudi za kakšno literaturo in tudi vaš fotoaparat (predvidevam, da je to le fotoaparat na mobilnem telefonu) zelo slab za tako preproznavo. Sedaj se dobijo že za dobrih 100 evrov zelo dobre mašince (npr. 5MP, 3xopt in makro 5cm), ki presegajo mojega izpret 5 let za vsaj 100x, s tem da sem takrat dal zanj 500 evrov. Mobitel pač ni namenjen za slikanje od blizu.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[robertotrm]

Tiste gobe iz smrekovega gozda (podvihana kolesnica??) sm poslal kar na vas naslov. Upam da ni kaksna strupena verijanta.
Podvihana kolesnica in Navadna podvihanja sta vsaj na vseh fotkah zelo podobni... zato se mi je to zdelo to se najbolj primerno.

Zdej nestrpno pricakujem vas odgovor... :)

lp,
Robert

[rudi]

Lep pozdrav!

Imam eno vprašanje v zvezi z gobami. Ali je potrebno z golobice, njene kapice, odstraniti zgornjo plast oz kožo? Ali pa se lahko pripravljajo kar z njo?

Lep pozdrav,
Rudi

[slavko]

Nekateri kožice ne odstranjujejo, npr. pri vlaganju. Jaz golobic ne vlagam, najraje imam panirane. Pred uporabo olupim kožico.

Lep pozdrav,
Slavko

[rudi]

Najlepše se zahvaljujem za odgovor. Ta podatek mi bo sedaj v naprej v zares veliko pomoč.

Lep pozdrav,
Rudi

[slavko]

Spoštovani robertotrm,

v društvo smo prejeli pošiljko gob, ki ste jih poslali, vendar so gobe že zgnile. Zato se jih ni dalo mikroskopirati.

Prosim, če v prihodnje gobe dobro posušite (to je takrat, ko se med prsti na pritisk zlomijo). Večje gobe se lažje posušijo, če jih razrežete na 4 kose in nato posušite.

Lep pozdrav,
Slavko

[robertotrm]

Evo, spet sm naletel na neke gobice, ki jih ne znam identificirat.
Prosim za pomoc.

lp,
Robert

[slavko]

Mislim, da ste našli Bledovijolično kolesnico (Lepista glaucocana), ki je pogojno užitna. Če je goba bolj temno vijolične barve, pa gre za Vijolično kolesnico (Lepista nuda), ki je tudi pogojno užitna. Gobe so primerne za mešanje z ostalimi gobami.

Jaz sem nekoč jedel vložene Vijoličaste kolesnice in so mi prijale. So prijetnega, milega okusa. Tudi vložene ohranijo močno vijolično barvo.

Lep pozdrav,
Slavko

[TINE]

zanimajo me ta dva primerka
pri prvih dveh mislim da so snežke
[/url
[url=http://shrani.si/?2a/y7/18JPAcUM/vrhole002resize.jpg]

za te pa nevem kaj so



lp

P.S.  kako posušite črne trobente?

[barzen]

S tako fotografijo je zelo težko določiti kolobarnico, med katere spada tudi "snežka", ki ji uradno rečemo zimska kolobarnica. Bolj verjetno je, da ste našli vretenasto kolobarnico oziroma eno drugo kolobarnico v skupini gob z belim betom in lističi, ter rumenkasto sivim klobukom, med katerimi so tudi strupene vrste.

Drugi par slik pa prikazuje prožno lupljivko "kravjačo", ki je mlada užitna. Stare gobe sicer niso strupene ampak zelo "gobaste" in praktično neprimerne za jelo. Zares trde in mlade gobe lahko jemo samostojno, drugače pa je bolj primerna za mešanje z drugimi vrstami gob.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[robertotrm]

HVALA za odgovor :)

Danes sm pa nasel zelo lepo, vijolicasto gobo.
Kaj je s tem primerkom? Zakaj naj bi bila pogojno uzitna? Kako je s pripravo.

lp,
Robert

[slavko]

Tokrat ste našli Vijolično kolesnico (Lepista nuda). Značilno zanjo je, da je vsa skoraj enake barve, ima zelo goste lističe, ki pa jih lahko odstranimo z nohtom, če z njim potegnemo po trosovnici. Goba je pogojno užitna in jo moramo prekuhati. Je prijetnega vonja in okusa.

Lep pozdrav,
Slavko

[robertotrm]

Za odgovor se NAJLEPSE zahvaljujem :)

Za kar nekaj gob imate napisano to zloglasno opombo "pogono uzitna":
Ma kaj to pomeni, da je ob taki opombi potrebno vedno gobe prekuhati al kaj?
Hec je namrec v tem, da sem ze zasledil neko gobo s taksno opombo, pa je bilo samo to da se ne sme uzivati surova - nic pa ni bilo govora o kaksnem prekuhavanju.
Kako je potem s tem? Kako neki bi gobarski plebejec lahko vedel kaj poceTič

lp,
Robert

[slavko]

Pogojno užitne gobe vsebujejo termo labilne strupe, ki se pri višji temperaturi razgradijo in niso nevarni za človeka. V surovem stanju pa je goba strupena.  To je podobno kot pri krompirju - surov je strupen, kuhan pa užiten.

Pri strupenih in smrtno strupenih gobah je mešanica strupov termo stabilna in tudi prekuhavanje ne pomaga.

Na prekuhavanje pogojno užitnih gob vedno znova opozarjamo. Gobe je treba prekuhati in pustiti vreti vsaj nekaj minut. Lahko jih seveda tudi pražimo na olju. Bistveno je, da je temperatura dovolj visoka in traja dovolj časa, da se strupi razgradijo.

Zgodilo se je že, da so nekateri gobarji bili preveč "lačni" in so pogojno užitne gobe premalo prekuhali, zato jim je bilo po zaužitju gob slabo. To se je denimo zgodilo moji znanki, ki zelo ceni razne vrste mraznic (štorovk po domače). Enkrat je bila nekoliko neprevidna, kar je "plačala" z neprespano nočjo na WC-ju. Od takrat naprej je veliko bolj previdna.

Pri določenih gobah (npr. http://www.gobe.si/Gobe/CoprinusAtramentarius) pa pogojno užitno pomeni, da jih ne smemo uživati skupaj z alkoholo, ker sicer povzročijo t.i. antabusni sindrom (http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/glive/antabus.html).

Lep pozdrav,
Slavko