Katere gobe so to?

[slavko]

Našel sem ren zanimiv ecept za meglenke. Morda bo kdo poskusil.

Meglenke narežemo na nekoliko večje kose in jih prevremo približno 10 minut. Vodo odlijemo, gobe pa narežemo na manjše kose. Nato jih v kozici pražimo z nekoliko soli, brez olja, da porjavijo in postanejo hrustljave.

Tako obdelane gobe uporabimo za rižoto, testenine ali zelenjavno mešanico, saj s svojim okusom obogatijo jed.

Seveda moramo najti kar nekaj gob, da dobimo prgišče hrustljavih gob.

Lep pozdrav,
Slavko

[robertotrm]

Prosil bi za identifikacijo tehle dveh gob. Rastejo v travi, v naselju. Zaradi dezja so oboje mokre.





Tele imajo dosti bolj gladek klobuk, kot prejsnje:




Za odgovor se v naprej zahvaljujem.
lp,
Robert

[slavko]

Na zgornji seriji slik mislim da gre za enega od dežničkov (Lepiota), verjetno varljivi dežniček (Lepiota pseudohelveola), ki je smrtno strupen.

Na spodnjih slikah pa mislim da je ena od spolzenk (Limacella). Lahko bi bila Limacella glioderma, ki zaenkrat še nima slovenskega imena.

Lep pozdrav,
Slavko

[robertotrm]

Ali bi to lahko bila opecnata zvepljenjaca?
Kako in po cem se locijo zveplenjace od podobnih gob?




Za odgovor se lepo zahvaljujem :)
lp
Robert

[slavko]

Na slikah so opečnate žveplenjače (Hypholoma sublateritium), http://www.gobe.si/Gobe/HypholomaSublateritium, pogojno užitne gobe.

Te gobe spoznate po tem, da praviloma rastejo skupaj, šopasto, na štoru. Če pogledate lističe, so sivh barv in ni opaziti intenzivne rumeno zelene barve, kar je značilno za navadno žveplenjačo (Hypholoma fasciculare), http://www.gobe.si/Gobe/HypholomaFasciculare, ki je strupena. Sicer sta po okusu obe grenki. S prekuhavanjem opečnate žveplenjače, se grenkoba nekoliko omili, a vendar je nekaterim tudi v taki obliki neokusna. Stvar okusa pač.

Od žveplenjač je najokusnejša sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides), http://www.gobe.si/Gobe/HypholomaCapnoides, ki jo od ostalih žveplenjač loči predvesm to, da je meso milega, prijetnega vonja in okusa.

Na štorih lahko šopasto rastejo tudi druge vrste gob:

- štorovke (Kuehneromyces), http://www.gobe.si/Mikologija/Kuehneromyces. Od žveplenjač se ločijo po tem, ker imajo na betu obroček, pa tudi barva klobuka se razlikuje (nekoliko podobna je sivolistna žveplenjača),
- kučmice (Galerina), http://www.gobe.si/Mikologija/Galerina. Te so bolj podobne štorovkamm imajo tudi obroček,
- mraznice (Armillaria), http://www.gobe.si/Mikologija/Armillaria, imajo tudi obroček na betu, ki je večji od tistih pri žveplenjačah,
- luskinarji (Pholiota), http://www.gobe.si/Mikologija/Pholiota. Nekateri so nekoliko podobni žveplenjačam, večinoma imajo na klobuki luskine in močnejše bete kot žveplenjače,
- plamenke (Gymnopilus), http://www.gobe.si/Mikologija/Gymnopilus, iamjo praviloma krajše bete kto žveplenjače
in še katere...

Lep pozdrav,
Slavko

[tdk]

Danasnji slabo uro dolg sprehod po gozdu;pol kosare snežk;našel sem tudi dve vrsti gob;prosim za odgovor za katere gobe gre?
na slikah a;oranžne gobe,tanek,krajši bet,jih je precej v gozdu;gobe na slikah b sem našel na štoru na robu gozda...

že vnaprej hvala

lp tdk

[tdk]

Morda se motim;za sliki a nekako najbolj odgovarja: http://www.gobe.si/Gobe/LepistaInversa ....ker je teh gob v gozdu precej me zanima kako jih pripravljate?če gre seveda za podvihane kolesnice...da nebi kakih malo takih onih nabral čez vikend??


lp tdk

p.s. lisjak...snežke na Goričkem rastejo da je veselje;napišem kar najdem,zakaj bi lagal sam sebi???;kje nabiraš in praviš da ne najdeš nobene?

[lisjak]

Večino sivk sem vedno našel na relaciji Kidričevo, Prepolje, Brunšvik, sedaj pa je že nekaj let bolj slabo, do Goričkega pa je nekoliko daleč, morda pa poskusim drugo leto.
lp

[slavko]

Tdk, na prvih dveh slikah bi lahko bila podvihana kolesnica (Lepistga inversa), ki je užitna. Vendar so gobe malce podobne tudi oljkovemu livkarju (Omphalotus olearius), http://www.gobe.si/Gobe/OmphalotusOlearius, ki je strupen, zato previdnost ne bo odveč. Preverite opisa.

Sicer se podvihana kolesnica lahko pripravlja podobno kot vijoličasta kolesnica (Lepista nuda).

Na drugih dveh slikah pa bi lahko bila ena od črnivk (Psathyrella), ali pa precej zdelane navadne žveplenjače (Hypholoma fasciculare), ki je strupena.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Lisjak, na prvih slikah so po mojem mnenju tudi zimske panjevke (Flammulina velutipes), užitne, vendar jih ne jesti preveč naenkrat (več kot 0,5 kg na osebo po jedi).

Na naslednj seriji slik pa mislim, da ni meglenka, pač pa betičasta livka (Clitocybe clavipes), pogojno užitna (24 ur pred in po jedi brez alkohola, sicer anatbusni sindrom).

Na zadnji seriji slik bo podvihana kolesnica (Lepista inversa), ki je užitna.

One gobe na sliki 85 pa ne vem kam bi vtaknil.

Lep pozdrav,
Slavko

[tdk]

Slavko hvala za odgovor,bolj sem gledal,primerjal linke in slike; in tuhtal dlje sem bil...jutri grem zjutraj v gozd,jih najdem in poslikam v malo lepsih in predvsem naravnih barvah;sem pa oljkovega livkarja že nasel,dal slike na forum in izvedel da gre za strupeno gobo(med kuhanjem z lisičkami druga barva..vse smo vrgli vstran,lisičke in livkarje);te ki sem jih pa dal gor zdaj pa so kar precej drugačne;sicer pa previdnost ni nikoli odveč.Livkarje sem takrat našel na panju oz pod njim,te gobe pa rastejo predvsem pod listavci...

lp tdk

p.s.Letos sem se naučil ogromno;pa očitno pa mi še nekaj manjka......oz. zelo veliko.

[slavko]

Tdk in ne samo vam, tudi meni manjka veliko znanja. Sproti se učim in ta forum je kar primeren za preverjanje znanja.

Je pa res eno - če zmeraj in sproti delaš, si sčasoma zapomniš gobe tako dobro, da jih v gozdu že na daleč prepoznaš. Najhuje je, če je "pavza" prevelika. Potem izpuhti iz glave precej znanja.

Veseli me, da ste eden tistih, ki mu je ta forum koristil pri razširitvi znanja. Prav to je naš interes - posredovati čim več znanja o gobah.

Lep pozdrav,
Slavko

[tdk]

Danes dopoldne sem prebil v gozdu slabi 2 uri;bera dobre pol košare vijoličnih kolesnic in snežk;pol pol nekako;je pa zanimivo da nisem našel nobene oranžaste gobe,katere vrsta me tako zanima;sem pa bil v drugem gozdu;očitno spet gre za rastišča gob..Jutri dopoldne grem spet...če bo vse po sreči dam slike gor;me pa preseneča bera gob v tem času;ko sem bil otrok in v strahu pričakoval Miklavža je bil skoraj vedno sneg in mraz,sedaj pa hodim po gozdu...vse se je nekako spremenilo....


lp tdk

p.s.Kar se pa tiče tega kar sem letos spoznal in se naučil s pomočjo te spletne strani,foruma in predvsem pomoči strokovnjakov na področju gob....res veliko,kot sem že napisal,do letos poznal in nabiral le jurčke,lisičke in marele;spekter se je pa letos na veliko razširil;je pa še vedno na prvem mestu obisk narave,gozda in zadovoljstvo ob obisku in predvsem čuvanju le-tega.

[robertotrm]

Prosim za identifikacijo tehle gob.
Rastejo pod iglavci, ne spreminjajo barve in so v grucah.

lp
Robert

[slavko]

Mislim, da je na sliki ena od mlečnic (Lactarius), morda varljiva mlečnica (Lactarius decipiens), neužitna.

Lep pozdrav,
Slavko