TEMA TEDNA

[ROGLA]

Težko bi našli narod v svetu, ki bi bil tako nor na gobe, kot smo Slovenci. Lastniki gozdov pravijo: Dovolj! Spremeniti je treba zakon o gozdovih in uvesti plačljive dovolilnice za gobarjenje.
Čigave bodo gobe?
Če čez leto velja, da smo Slovenci narod gasilcev, se na jesen to spremeni; takrat postanemo narod gobarjev. Tačas potekajo invazije na Pokljuki, Pohorju, Goričkem, v dolenjskih gozdovih ..., a najboljše, pravijo, šele prihaja. To je takrat, ko je skorajda sleherni prebivalec te dežele za rezervno bisago pripravljen sleči majico, hlače in še kak kos spodnjega perila povrhu, če je košara do vrha polna, jurjev pa kar ni konca. Vsajeno nam je v gene, je prepričan eden od naših sogovornikov, Slavko Šerod iz gobarskega društva Lisička. "Slovenci postanemo evforični, ko začnejo rasti gobe. Pred leti sem v polharskem muzeju na snežniškem gradu videl stare slike, na katerih je prikazano sušenje gob. Seveda, gospoda je lovila veliko divjad, kmetu je milostno dovolila polharjenje in nabiranje gob. Z njimi so si popestrili enolične jedilnike in zato ni čudno, da smo od nekdaj poznavalci gob; očitno se je ta gen samo še krepil vse do današnjih dni. Težko bi našli narod v svetu, ki bi bil tako nor na gobe, kot smo Slovenci."

Prihaja pa očitno tudi čas, ko gozdovi ne bodo več tako samoumevno "naši". Zakon o gozdovih v svojem 5. členu nalaga lastnikom, da morajo "dopustiti v svojem gozdu prost dostop, razen za primere pridobitne turistične oziroma pridobitne rekreativne dejavnosti; dopustiti v svojem gozdu čebelarjenje ter lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prosto živečih živali v skladu s predpisi". Vsako gobarsko jesen se med lastniki gozdov in gobarji začnejo vojne, ki so na srečo vroče predvsem na spletnih forumih, žrtve gverilskih pohodov so kakšne prerezane avtomobilske gume. In kakšen gozd, ki, "oplemeniten" s pločevinkami, polomljenim mladjem in zbrcanimi gobami, govori o tem, da se da tudi gobarje deliti na užitne in neužitne. Potem gob ni več in vroča kri se na vseh straneh ohladi.


KGZS: Plačljivo gobarjenje

Letos očitno ne bo tako. Po tem, ko je finančno ministrstvo sklenilo, da v paket obdavčitev nepremičnin vključi tudi gozdove, je njihovim lastnikom prekipelo: Mi naj plačujemo davke, tržna dobrobit gozda - razen lesa, seveda - pa naj ostane javnosti!?

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cveto Zupančič nam je povedal: "Predlog zakona o davku na nepremičnine gre ta mesec v vladno obravnavo. KGZS bo predlagala spremembo 5. člena zakona o gozdovih, predvsem tistega dela, ki govori o prostem nabiranju plodov in seveda tudi o lovu. To se mora spremeniti. Če se bodo gozdovi obdavčili, če bo moral lastnik gozda plačati davek od gozda, bo povsem upravičeno zahteval, da mu pripade tudi ves dohodek iz te lastnine, ne zgolj les. Naj se uvedejo plačljive dovolilnice za nabiranje gob, zakonsko pa naj se definira način, kako bodo lastniki gozdov poplačani za škodo - ali preko za to ustanovljenega sklada ali bo lastnik sam izdajal dovolilnice ..., dogovoriti se je treba, kako bo to potekalo." Zupančič je prepričan, da se bo za plačljivo gobarjenje in nabiranje drugih plodov veliko lažje dogovoriti kot za plačljivo lovstvo. "Lovski lobi je tako močan, da se v več kot dvajsetih letih demokracije ni prav nič spremenilo na tem področju, ker so in so bili med članstvom vseh političnih strank tudi lovci."

Samo kasiranje za gobe ali lastniki gozdov lahko ponudijo kaj več? "Ko se začne sezona gob, ljudje množično drvijo v gozdove. Vemo, da je po zakonodaji dovoljeno nabrati dva kilograma gob, dobro pa tudi vemo, da tega skoraj nihče ne upošteva. Verjamem, da bi lastnik gozda, torej vira dohodka, lahko to nadzoroval. 17 inšpektorjev, kolikor jih imamo, tega pač ne more. Vemo, da je na višku gobarske sezone brez števila avtomobilov parkiranih po travnikih, gozdovih, na gozdnih cestah. Lastnik teh zemljišč, na katerih se dela škoda, seveda lahko pokliče inšpekcijo, ampak povejte mi, prosim, kako bi lahko to sploh delovalo, ko pa imamo na tisoče avtomobilov in peščico inšpektorjev. Torej imamo zakonodajo, ki je v praksi popolnoma neučinkovita. In če torej država hoče plačilo davka od gozda, naj lastniku tudi omogoči, da gozd izkoristi in hkrati vzpostavlja red pri nabiranju plodov, parkiranju in obnašanju na njegovi lastnini."


Na tisoče gobarjev in 17 varuhov gozda

Pravkar se je končal projekt ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), imenovan "Možnosti in omejitve pri nabiranju gob v gozdovih in razvoj gomoljikarstva v Sloveniji"; v projektu, ki ga je vodil Gozdarski inštitut Slovenije, so sodelovali tudi Inštitut za sistematiko višjih gliv, Kmetijski inštitut in Mikološka zveza Slovenije, krovna organizacija vseh gobarskih/mikoloških društev pri nas. Ali bo poročilo projekta odločilno tudi pri tehtanju za ali proti plačljivim dovolilnicam za gobarjenje, smo povprašali in dobili pitijski odgovor MKO: "Zaključnega poročila še nismo prejeli. Torej ta projekt še ni vplival na razmišljanje v okviru MKO, da bi bilo treba spremeniti predpise na področju nabiranja gob." Do nadaljnjega torej ostajata v veljavi Uredba o varstvu samoniklih gliv iz leta 1998 in Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv iz leta 2011.

"Uredba o varstvu samoniklih gliv je preživeta," pravi prof. dr. Dušan Jurc, vodja oddelka za varstvo gozdov pri Gozdarskem inštitutu Slovenije. "Enostavno jo je nemogoče izvajati. Ustavilo se je že pri tem, da mora imeti gozdarski inšpektor certificirano tehtnico, uradna institucija mora kontrolirati njeno točnost in to še do sedaj ni bilo izvedeno. Toliko o tem. Po drugi strani pa vsi natančno vemo, da je 17 formalnih varuhov gozda kronično premalo, da bi lahko uredba v praksi zaživela. Toda država ima Zavod za gozdove s približno 400 revirnimi gozdarji, ki bi jih morala že zdavnaj pooblastiti za nadzorniško službo. Država torej plačuje Zavod za gozdove in ga ne uporabi za urgentne namene. Danes nimamo več samo lesno-proizvodne funkcije gozda, danes so pomembne tudi socialne funkcije gozda. Včasih je bil les alfa in omega, zdaj ljudje potrebujejo gozd tudi za rekreacijo denimo, država pa se temu ni prilagodila."

Če vprašate Dušana Jurca, kakšni gobarji smo, bo rekel, da žal večina gobarjev v gozd sploh ne sodi. "Brcajo gobe, lomastijo po mladju in ga uničujejo, puščajo smeti za seboj ... Množično nabiranje gob ne vpliva pomembno na "proizvodnjo" gob, to že vemo, vse spremljajoče aktivnosti tisočev ljudi pa še kako zamajejo ves gozdni ekosistem. Zaradi vznemirjene divjadi se povečuje škoda po divjadi, gozdna infrastruktura je preobremenjena, gozdarji se mučijo s sajenji in vzgajanji dreves, potem pa nekdo to kar mimogrede polomi, ker mu ni mar. Kar se je zdaj dogajalo na Pokljuki, je preprosto nedoumljivo. Pokljuški gozdovi imajo neverjeten potencial gob in ljudje so se navadili, da prav vsak nekaj najde, pa če je šlo pred njim skozi gozd že na desetine ljudi. In ta sloves seveda privlači tisoče, gozdni ekosistem pa te množice ne prenese. Tudi na Dolenjskem so taka območja, pa na Pohorju, Goričkem ...

Tako bomo tudi mi predlagali uvedbo dovolilnic za gobarjenje. Ki bi veljale za vse, tudi lastnik gozda naj jo kupi, če hoče nabirati gobe, saj jih ne nabira samo na svojem. Dnevno, mesečno, letno dovolilnico, potem pa naj gre ta denar lastnikom gozdov, nikakor v proračun. Treba je dodelati sistem - deset evrov na dan, denimo, ni preveč, če nabereš dva kilograma gob in imaš ob tem še tri ure rekreacije v gozdu. O teh stvareh razmišljamo v okviru tega projekta."

Bo pa huda kri, o tem ni dvoma. "Hoteli smo kapitalizem, zdaj ga imamo in je prepozno za socialistične pravice. Lastnina je v kapitalizmu sveta in lastnik, ki ima škodo - in brez dvoma jo ima, če se na stotine turistov vozi gor in dol po gozdni cesti, ki jo lastnik sam vzdržuje - , mora dobiti odškodnino od tistih, ki škodo povzročajo."


Povsod okrog nas - dovolilnice

V omenjenem projektu, ki je med cilje zapisal "ovrednotenje potenciala slovenskih gozdov za izkoriščanje gob in oceno, kakšno ekonomsko vrednost predstavljajo gobe z namenom vrednotenja njihovega pomena za gozd, za lastnike gozdov in za širšo družbeno skupnost", je kar 1400 anketirancev izpolnilo vprašalnik o gobarskih navadah in ravnanjih. Tako zdaj vemo, da pri navduševanju za gobe igrajo največjo vlogo starši in znanci, da več kot 90 odstotkov anketirancev nabira jurčke, lisičke in marele, da večina pozna do 30 vrst gob, da jih letno naberejo povprečno od pet do 15 kilogramov, da večina anketirancev gobari občasno, to je od pet- do 15-krat na leto. Več kot polovica anketirancev opaža, da gobe rastejo enako kot nekoč, le nabiralcev je več, slaba polovica se je odločila, da se ne strinja z uporabo dovolilnic, preostali bi bili pripravljeni plačati povprečno 24,3 evra za letno dovolilnico, 14,8 evra za tedensko in 7,6 evra za dnevno.

Slavko Šerod je predsednik gobarskega društva Lisička iz Maribora, zelo aktivnega društva, ki se glivam, če uporabimo termin, strokovno posveča in ima stotnijo zagnanega članstva. "Se je že zgodilo, da je kdo rekel, kako že dve leti plačuje članarino, pa še nikoli ni imel polnega cekarja. Takšnemu pač povem, da ni v pravem društvu in naj gre raje drugam, bomo mi in on sam bolj zadovoljni," pravi Slavko. "Na srečo je takih čedalje manj. V zadnjem času se je društvo zelo pomladilo, prihajajo mladi, izobraženi, ki jih gobe ne zanimajo kot kulinarični užitek, ampak kot živi organizmi, neverjetni v svoji živopisnosti. Vključujejo se v strokovne projekte, ki jih peljemo skupaj z akademskimi inštitucijami, kot so slovenska mikološka zveza, gozdarski inštitut, biotehniška fakulteta, zavod za varstvo narave ... Takšna "poroka" je še kako koristna - mi imamo veliko podatkov s terena, ne znamo pa jih strokovno analizirati, v akademski sferi je veliko znanstvenega dela, nimajo pa časa, da bi bili toliko na terenu."

Ko omenim dovolilnice, odkima. "Mislim, da bi morala država to rešiti s kakšnim pavšalom za lastnike gozdov, subvencijo za poškodbe ..." Kar je bolj pobožna želja, ugotavljava, ker država išče možnosti, kje kaj vzeti, ne kje kaj dati. "Vem, da lastniki gozdov na veliko pritiskajo. Že zato, ker imajo takšne dovolilnice že v Avstriji, Italiji, zadnji čas v državnih gozdovih tudi na Hrvaškem." Če bi nabiralci gob spoštovali gozdove in se v njih primerno obnašali, je prepričan Slavko Šerod, lastniki gozdov nanje ne bi stresali jeze. "Mislim, da je gobarjenje kot oblika športno-rekreativne dejavnosti nekoliko podcenjeno. Težko bi našli način gibanja v naravi, ki bi vseboval tako močan motivacijski in čustveni naboj. In to tudi pri ljudeh, za katere sta sicer rekreacija ali gibanje na svežem zraku nekaj povsem nepomembnega. Gibamo se v gozdu, po svežem zraku, hodimo gor in dol, tempo ni prehud in mimogrede se s takšno dejavnostjo brez težav ukvarjamo nekaj ur."


Zelena cona Evrope

Danes je že kristalno jasno, da zaradi nabiranja gob teh ni nič manj, onesnaženo okolje je prava nevarnost za biodiverziteto. Uredba o dovoljenih dveh kilogramih gob pravzaprav nima neke strokovne podlage. Ker so pri nas že desetletja prepovedani goloseki in imamo sonaravno upravljanje gozda, smo uspeli obdržati gozdni ekosistem, kakršnega nam zavidajo mnoge evropske države. Težko pa bi to rekli za travnike, s katerih zaradi intenzivnega kmetovanja gobe vedno bolj izginjajo.

"V našem društvu smo se specializirali na vlažnice, poseben rod gliv, ki so kot orhideje in se ponašajo s celim mavričnim spektrom. Obenem so odličen pokazatelj zdravega okolja za travnike, tako kot so druge vrste gob, ki jim pravimo bodičarke, indikator za čisti gozd. Na Urbanu smo odkrili travnik, kjer že dve generaciji ne uporabljata pesticidov in umetnih gnojil, kmet, ki je lastnik travnika, pa ga redno kosi. Na njem raste tudi deset različnih vrst vlažnic in je tako prava regionalna zakladnica. Ampak kako ga zaščititi? Povedali smo mu, kako ravnati, on pa je - razumljivo - vprašal, kaj bo imel od tega. Škoda, da pri nas ne znamo unovčiti dobre okoljske ohranjenosti. V resnici bi lahko bili zelena cona Evrope, saj imamo že skoraj 40 odstotkov države v območju Nature 2000."

Glorija Lorenci


to zasledil na 7dni 2 oktobra 2013

[slavko]

Članek naslavlja problematiko, ki se bije med lastniki gozdov in zakonodajalci. Omenjena je anketa, v kateri ste med drugimi sodelovali tudi obiskovalci foruma. Nekateri rezultati ankete, ki jo je izvajalo 1400 anketirancev, kažejo:

.... da pri navduševanju za gobe igrajo največjo vlogo starši in znanci, da več kot 90 odstotkov anketirancev nabira jurčke, lisičke in marele, da večina pozna do 30 vrst gob, da jih letno naberejo povprečno od pet do 15 kilogramov, da večina anketirancev gobari občasno, to je od pet- do 15-krat na leto. Več kot polovica anketirancev opaža, da gobe rastejo enako kot nekoč, le nabiralcev je več, slaba polovica se je odločila, da se ne strinja z uporabo dovolilnic, preostali bi bili pripravljeni plačati povprečno 24,3 evra za letno dovolilnico, 14,8 evra za tedensko in 7,6 evra za dnevno.

Bistvena informacija članka je, da očitno ni več daleč do uvedbe dovolilnic v Sloveniji.

Lep pozdrav,
Slavko

[vrtna bučka]

Meni ta ideja sicer ni najbolj všeč. Sama namreč ne naberem veliko naenkrat.
2x sem bila priča, ko so cigani oz. cela velika družina romov kot "kombanj" šli čez hosto. Dvomim, da bi oni to kupili...

Denar pa gotovo ne bo prišel nazaj do lastnikov gozdov. Tukaj se tudi pojavi vprašanje - ponekod rastejo gobe obilno, ponekod skoraj nič (recimo moj gozd, ki je že kako desetletje izropan) - kako potem deliti. Med vse enako, pa čeprav bodo nekateri oškodovani bolj?

Denar bo šel pa gotovo v žepe tam onih, ki sedijo na stolčkih v Lj.

[sabincica]

Me ta ideja v bistvo ne moti, je pa veliko nedorečenega v zvezi s tem.
Npr. Na naši parceli je bilo zadnjič 5 avtomobilov, ki so gobarili prav tako v našem gozdu. Me ne moti čeprav imam notri svoje place z gobami. Si male pogosto pustim za drugič in me zelo redko počakajo, ker nekateri pobirajo npr. tudi male in zaprte marele. Da ne govorim o uničenih gobah....se pa konča dobra volja, ko vidim plastično vrečko- ali zato, ker v njo nabirajo gobe, ali pa zato, ker je v njej nekdo prinesel smeti in jo pustil v gozdu. V bistvu niti ne razumem...če se negdo do gozda pripeljal, potem bi se lahko odpeljal do prve kante ali pa otoka s kontejnerji in tja odvrgel 30 l vrečko za smeti polno plastične embalaže. In ko živali to zavohajo, raztrgajo vrečko in raznosijo smeti po gozdu.
Me zanima, če bomo gobarji plačevali dnevne oz. drugo obliko karte, kdo bo pobiral take smeti? To sprašujem iz vidika kot gobarka in kot lastnica gozda- ker kot lastnici mi bodo že v osnovi drugi delali škodo, potem pa bom morala še z vrečko po gozdu hodit in pobirat odpadke za drugimi?

Kaj pa meje? Kako se bo vedelo, da je nekdo nabiral gobe v moj gozdu in ne mejaševem, ter kje je odvrgel smeti? Pa še to- kot je že vrtna bučka menila- en gozd je poln gob, v drugem pa je lahko že vse prebrano ali pa sploh ni zrastlo? Mogoče bi bilo najbolje, da bi bile dovolilnice regijske: Kope, Rogla, savinjska, dolenjska, primorska, logarska, Pokljuka, Smrekovec......in tako naprej?

Poleg tege pa- naj država poskrbi tudi za svoje delavce v gozdovih, ki puščajo kante od bencina, olja, pločevinke od piva, ovitke od sendvičev in čokoladic....kakršen je vzor avtoritete, tak je odnos državljanov brez privzgojenih moralnih in etičnih vrednot.

[slavko]

Veliko je še nedorečenega v zvezi s to tematiko. Kaj se bo zgodilo bomo videli.

Lep pozdrav,
Slavko

[Nagi Bator]

Ko spremljam to tematiko ter se nekaj tudi pogovarjam z ljudmi, osebno ali preko forumov, opazam dve skupini ljudi, ki podpirata uvedbo tako imenovanih dovolilnic.
Na eni strani so ljudje, ki o stvari nimajo pojma in gob ne poznajo ter ne gobarijo, ali pa so to morda poceli par krat v zivljenju in pac zagovarjajo stalisce,
ce je ze vse ostalo obdavceno kar se tice njih, pa se naj se tukaj pobere nekaj dnarja - ker zastonj pa ze ne bo.
Na drugi strani so pa ljudje, ki nabirajo gobe profesionalno - za prodajo ter nekateri lastniki gozdov.

Ti iz druge skupine razmisljajo predvsem oportunisticno. "Profesionalcem" se nekako dozdeva, da bodo z nakupom dovolilnice imeli pravico nabrat vec kot 2kg na dan,
oz. da bodo s nakupom pridobili neko potuho za to kar ze itak pocnejo. Odgovor na to je sila preprost. Nic od tega!
Potem so pa tukaj se lastniki gozdov. Ne bom zdaj metal vse v isti lonec, ker ne bi bilo fer. Ampak nekaterim od teh je zrasla ideja v glavi, da se bodo po uvedbi dovolilnic
lahko igrali serife v svojih gozdovih ter ljudi kontrolirali, ce imajo te pri sebi. Osebno menim, da je to lahko potencijonalno zelo nevarna stvar,
saj sem ze dozivel, ko me je nek, vsaj zame samooklicani lastnik, preganjal iz svojega gozda. In vem, da za to ni imel prav nobene zakonske pravice.
No ti slednji bi se morali zavedati, ne da ne bodo imeli prav NOBENE PRAVICE nekoga kontrolirati v svojem gozdu, pac pa bodo morali prav tako kupiti dovolilnico,
ce bodo zeleli sami gobariti v svojem gozdu! Ce je ne bodo imeli, bo lahko nekdo drug, ki jo ima, pri njih pobiral gobe, oni sami pa ne !
Denar od eventulanih dovolilnic se bo pa itak stekal v drzavni proracun. Ce pa imajo morda gobarska drustva namen pristaviti svoj piskercek, jih (vas) je pa lahko samo sram!

Sam osebno sem oster nasprotnik omenjenih dovolilnic, saj kot sem ze nekajkrat povedal tu na forumu , smatram nabiralnistvo za osnovno(!) clovekovo pravico.
In te pravice si ne bom dal odvzeti. Se posebaj ne, ce to poizkusa narediti drzava, ki nam je pobrala ze skoraj vse pravice za katere so se nasi starsi borili zadnjih 60 let!

[slavko]

Namen sodelovanja društev pri tem projektu ni bil, da bi pristavili svoj piskrček. To je prva anketa take vrste in rade volje smo sodelovali. Anketo je izvajalo 50 popisovalcev iz vseh statističnih regij. Odziv je bil dober - 1400 anketirancev je izpolnilo ankete in prvič lahko govorimo o nekih objektivnih, merljivih rezultatih. Kaj pa se bo s temi rezultati naredilo, težko napovemo.

Meni se zdi najbolj pomenljiv del iz članka tale: "Hoteli smo kapitalizem, zdaj ga imamo in je prepozno za socialistične pravice. Lastnina je v kapitalizmu sveta in lastnik, ki ima škodo - in brez dvoma jo ima, če se na stotine turistov vozi gor in dol po gozdni cesti, ki jo lastnik sam vzdržuje - , mora dobiti odškodnino od tistih, ki škodo povzročajo". In še "včasih je bil les alfa in omega, zdaj ljudje potrebujejo gozd tudi za rekreacijo denimo, država pa se temu ni prilagodila".

Kako se bo država temu prilagodila, bomo videli. Mnenje gozdarjev je evidentno, predlagali bodo uvedbo dovolilnic za gobarjenje, ki naj bi veljale za vse, tudi za lastnike gozdov. Če bo denar v primeru uvedbe dovolilnic res prišel do lastnikov gozdov, pa je negotovo.

Lep pozdrav,
Slavko

[štajercMB]

Takole bom povedal...sam nabiram gobe, že več kot 20 let....sam se lastnik okrog 25ha gozda. Ni problem v gobah, kot takšnih. Problem je v tem, da si nekateri enostavno dovolijo preveč. Dovolijo se tebe, kot lastnika izganjat iz lastnega gozda, halo!!!???!!!  Češ, beži ali pa ti bomo pomagali...prav tako se ne strinjam, da mi konkretno mlado smrečevje vsak dan pohodijo kvazi gobarji, ki bi lahko vedeli, da tam gobe ne rastejo, ko pa jih na to opozorim, pa se še zderejo name. Glejte, realno, to tako naprej ne gre. Da ne omenjam štirikolesnikov in kros motorjev...ki so pravi uničevalci narave in mojega gozda...bo pač potrebna dovoljena samopomoč ( sam sem pravnik, vem o čem govorim!). Kdor ne bo upošteval verbalnih opozoril, bo pač plačal, na žalost, tak je to! Kaj se tiče samih dovolilnic je pa tako...kaj bi imeli od tega kmetje oz. mi, lastniki gozdov? Verjetno bolj malo ali pa nič, stanja pa ne bi nič izboljšalo  :(. Moje mnenje je, da bi morali ali logarjem...ali pa zaradi mene policiji pooblastila povečat in v takšnim primerih ustrezno in takoj, ukrepat. Povem vam...prišel sem v gozd...po drva, v lasten gozd, pa nisem mogel vanj...ker je en butalec od človeka parkiral na moji zemlji, ki je povsem privat! Ni javna pot, ni javna cesta, ni nič...gozdna, interna vlaka je! Pokličem policijo...kaj naj mi...pojdite tožit, motenje posesti...na žalost...in potem se zastavi vprašanje: ali lahko res, glede na dikcijo zakona  gozdovih, ki pravi, da so slovenski gozdovi odprtega tipa, vsak k***c hodi po mojem gozdu in mi uničuje podrast, mlado drevje in ostal živež samo zato, ker mu to zakon omogoča? (izvzeti so gobarji, ki tega ne delajo, se razume). Naj bo neka regulativa...ampak dovolilnice slednjega ne bodo rešle!

[slavko]

Sam bi k pisanju ŠtajercMB dodal, da gobarji v gozdovih opažamo tudi čedalje več smeti, bodisi pločevink, plastenk in podobno. Sabincica nas je informirala o tem, da nekateri v gozd nosijo celo odpadke.
Problematika, ki jo naslavljamo, kaže na zelo negativen odnos do okolja. Tega ni moč rešiti niti z dovolilnicami, niti z mandatnimi kaznimi. Za spremembo odnosa do okolja to ne bo dovolj. Menim, da mora vsak posameznik nekaj narediti v tej smeri. V društvu veliko pozornosti posvečamo izobraževanju. Tudi o vedenju v gozdu. To je zagotovo majhen korak, ampak v pravo smer.

Lep pozdrav,
Slavko

[štajercMB]

Glede smeti pa je tako povsem drugo poglavje - zadnje čase opažam, vsaj na ''svojih terenih'', da ljudje vozijo že organske odpadke v gozd. Zadnjič sem še samo v hrbet videl starejšega gospoda, ki je pripeljal ostanke od rezanja cipres v gozd, videl sem že, da vozijo odpadno zemljo v gozd, pa še in še bi se dalo naštevat. Da se o gradbenih odpadkih raje pogovarjamo, ki jih je ogromno...največja žalost pri vsem tem pa je, da v kolikor storilca ne dobiš na delu, si ti tisti, kot lastnik gozda, ki mora potem počistit to ( par let nazaj smo imeli v našem gozdu celo 2 avto karoseriji na terenu, kjer je strmo, kot sam vrag, brez vseh koles, zdaj pa dobi to zadevo ven, če lahko).
Se povsem strinjam, da bo potrebno nekaj spremenit v glavah ljudi, saj se stanje iz leta v leto slabša. Ni mi jasno, kako nekateri ne zdržijo par ur brez hrane, če gredo gobarit. Pa si jemljejo zraven sendviče, alu folijo pa kr zavržejo v gozdu. Prav čudi me, da še nisem videl kakšnega bisera, ki bi si postavil žar v gozdu, pa kr pekel nabrano  ;D ;D, eni so čudaki res...mene osebno samo zanima, glede na to, kakšne bedaste zakone sprejemamo zadnje čase, kako bi se vršil nadzor nad dovolilnicami, v kolikor bi bila ta ideja sprejeta in uzakonjena? Že zdaj ne uspejo vsega kontrolirat, pa so kr aktivni na določenih regijah, torej bi bile dovolilnice potemtakem same sebi namen, pač nepotreben strošek, ljudje pa bi tak delali enako, kot so doslej, žal takšna je praksa...

[mattyy]

Jaz sem takoj za uvedbo vinjet. Potrebno se je postavit v kožo tistih, ki imajo gozdove. Ni pa potrebno nekaj dosti filozofirat glede zakonodaje. Pogledaš čez mejo in samo prepišeš. Ampak Slovenci nebi bili Slovenci, če nebi zdaj iz tega odkrivali tople vode. Takšni smo na vseh področjih. Zakaj bi od nekoga prepisovali preverjeno delujočo zakonodajo, če je lažje modrovat.  ;) Pa brez zamere. LP

PS: Kapitalizem imajo tudi čez mejo v Avstriji in deluje. Problem je nekje drugje, v ljudeh. Pa pustmo to, to je že za drugo temo.  ;) LP

[Lojze07]

Ne vem no - mar res kdo od vas verjame, da se te dovolilnice poskušajo uvest zaradi lastnikov gozdov in za njihovo dobro? ???

Osebno sem odločno proti... Gre preprosto za še en način rubljenja ljudi in priložnost za dodatno kaznovanje malih prekrškarjev, velike ribe pa koljejo na veliko, pa nikome ništa...  >:(

LP

[tomo]

Glede anketiranja in teh dovolilnic se je že pred časom vedelo za kaj gre,moram pa povedat, da je smeti na terenu šumik-klopni vrh MANJ,kot leto poprej(mogoče zaradi tega, ker jih nekateri poberemo),se pa pojavljajo npr. v halozah napol podrta drevesa, kupi vejevja oz.veje raztrošene povsod,zaradi vse večjega poseka lesa v privatnih gozdovih(nekaj za kurjavo in nekaj za prodajo),ker so drva spet postala zaradi nizke cene aktualna kot energent. Vmes pa seveda podirajo tudi po mladih drevesih, ki se veselo lomijo.Zanimivo,da lastnike to ne moti,motijo pa ga vrhovi in vejice cipres.Sam gobe nabiram že 20 let in jih bom tudi v naprej v mojem in državnem gozdu.Davek na nepremičnine pa gozd obdavči  manj kot je letnega prirastka na 1ha.Dajmo si priznat ,slovenci smo pač taki kot smo(so)lastniki se p...o predvsem zaradi tega
, ker naberejo manj gob,kostanjev,borovnic ..itd,in bi bili najbolj veseli če bi vse ostalo njim,kajti od teh dovolilnic ne bodo imeli čisto nič.

[štajercMB]

Glede anketiranja in teh dovolilnic se je že pred časom vedelo za kaj gre,moram pa povedat, da je smeti na terenu šumik-klopni vrh MANJ,kot leto poprej(mogoče zaradi tega, ker jih nekateri poberemo),se pa pojavljajo npr. v halozah napol podrta drevesa, kupi vejevja oz.veje raztrošene povsod,zaradi vse večjega poseka lesa v privatnih gozdovih(nekaj za kurjavo in nekaj za prodajo),ker so drva spet postala zaradi nizke cene aktualna kot energent. Vmes pa seveda podirajo tudi po mladih drevesih, ki se veselo lomijo.Zanimivo,da lastnike to ne moti,motijo pa ga vrhovi in vejice cipres.Sam gobe nabiram že 20 let in jih bom tudi v naprej v mojem in državnem gozdu.Davek na nepremičnine pa gozd obdavči  manj kot je letnega prirastka na 1ha.Dajmo si priznat ,slovenci smo pač taki kot smo(so)lastniki se p...o predvsem zaradi tega
, ker naberejo manj gob,kostanjev,borovnic ..itd,in bi bili najbolj veseli če bi vse ostalo njim,kajti od teh dovolilnic ne bodo imeli čisto nič.

Zopet en tak, ki ne prikaže slike v popolni luči. Kdo podira po mladih drevesih? Zato sem že pred časom omenil izobraževanje, preventivo, da bi se ljudje malo izobrazili, kako se podira, predvsem varno in da napraviš čimmanj škode na podrasti in mladih drevesih. Osebno imam vse to, ne podiram po mladem drevju, vedno podiram tako, da ne napravim škode, če pa se zgodi, gotovo ni na mladem ''lesu''. Nikomur od privat lastnikov ni v interesu, da si mlad les potre, spet neka blodnja...  Zato so tečaji varnega dela z motorno žago, zato se vse dela...eni pač vidite samo sebe in svoj ego, kako nekdo ''izkorišča gozd in ga ropa''. Prirastek lesa pa je odvisen od mnogo faktorjev, prosim ne filozofiraj, ker očitno nimaš razčiščenih pojmov. In ja, me moti vse, kar mi kdo v gozd pripelje, ti mogoče, ne vem, te ne poznam, si iz mesta, ki imaš svoj ''tegelj'' zemlje in ne veš kolikšni stroški nastanejo z odstranjevanjem vse svinjarije, ki jo nekateri napravijo! Ne govorit nekaj na pamet! Na našem terenu nimaš ne kupov vej, ne razritega terena, ker pač imamo mehanizacijo, ki omogoča čim manjšo erozijo tal in uničevanje prsti. Sekanci, peleti, itd...porabimo vse. Največja svinjarija, se dogaja v cerkvenih gozdovih in pa v gozdovih RS, kjer ne podrejo niti sanitarno odkazanega drevja ( lubadar, hrastov rogač, bukov črv, itd...) in se potem to širi v privat gozdove. Vedno vidite samo eno plat zgodbe...zamislite se malo. Jaz sem reševal probleme posameznih subjektov na svoj način in deluje, jih bom tudi v bodoče...pač, v okviru dovoljene samopomoči. Tiste, ki pa mi bodo delali škodo in bom imel morda celo priložnost, da jih dobim pri delu, pa bodo finančno občutili, če so res taki ''Jacki'' ali niso  ;)

Lp

[vrtna bučka]

Čisto tako, kar se tiče mladih "dreveščkov/poganjkov" (recimo bukev). Le-ti poganjajo po vseh gozdovih v zelo velikem številu, odganjajo vsako leto in ne narediš prav nobene škode, če drevo pade pač na njih. Ker 1. naravna selekcija in živali jih v nadaljnem razvoju tako ali tako selekcionirajo, na koncu zraste iz vseh teh pogankov 20% dreves, če drevo, ki pade uniči 10 mladih pogankov, bo to pomenilo več prostora za onih 20 na levo in desno stran in bo slednjim povečalo možnost preživetja. 2. gotovo je bolje posekati drevo, ki ga je napadel bukov črv, pa čeprav le-to pade po 15tih poganjkih, kot pa drevo pustiti in s tem razširiti nadaljno bolezen. In 3.če gre že za malce bolj velike dreveščke, s pravilnim načinom podiranja še vedno lahko podereš tako, da ne pade na podrast.

Pri nas imamo del gozda zelo gost. In moramo redčiti bukvice velike 3m. Imajo pa zato druga drevesa boljše pogoje za nadaljno rast. So what?
25.10. lani nam je snegolom podrl za 80m2 bukovine. Zanimivo je, da so mlada dreveščka, na katera so se podrla večja, po odstranitvi le-teh, ponovno "vstala". In letos normalno dobro ozelenela. Smo jih naredili še opore. Da bodo nastale čistine prej pogozdene spet. Letos je zaradi svetlobe bilo na teh delih ekstremno veliko malih bukvic. Obilica svetlobe je naredila svoje.

Za smreke pa ne vem. Ne bi vedela, jih nimamo več v naših gozdovih že kakih 15 let. So hodili leta in leta številni sosedi iskat mlade smrekce v decembru za božična drevesca, seveda "na črno", ni nihče vprašal. Danes ni niti ene majhne smrekice več... So pred leti sosedje preveč pridno hodili pobirat...