Okusi posameznih vrst gob

[Lemedis]

Odpiram temo o okusu posameznih gob. Največkrat jemo gobe sicer mešane a vsaka, da nek svoj priokus, ki nekateri določenim ustrezajo drugim pač ne. Zato izbiramo za jedilnik tiste vrste, ki nam ustrezajo. Vabim torej vse, da napišejo vrsto gobe in izkušnje z njimi. Res je, da ima vsak svoj okus a zanimivo je deliti izkušnje in primerjati kaj komu najbolj ustreza.

Da začnem :
1. Sočna mlečnica (Lactarius volemus) : Vonj spominja na dimljene ribe, pečene zgolj na plošči brez kakih dodatkov so mi izredno všeč. Meni ena najokusnejših vrst.

2. Gozdna polževka (Hygrophorus nemoreus) : Goba je mesnata, izdatna in zelo prijetnega okusa. Dobra.

3,4. Užitna sirovka (Lactarius deliciosus) in Smrekova sirovka (Lactarius deterrimus) : obe zelo primerni za pečenje na plošči, prijetnega specifičnega okusa, dobri.

5. Rdečkasta mušnica, bisernica (Amanita rubescens) : pri starejših dobro olupit kožico na klobuku, termično obdelana zelo dobra. Primerna tudi za vlaganje.

6. Borov glivec (Sparasis crispa) : Zelo dober. Pripravljen kot vampi ali za mešanje z ostalimi gobami ali vložen v kis.

Za začetek bo to dovolj. Naprej bom pa sproti dodajal, če bo kak odziv.
lp,
Luka

[jevnac12]

Mene pa zanima kaj gobarji menite o okusu Sočne mlečnice, ki je, kolikor vem, nekaterim všeč, drugim pa ne. Mogoče še kakšen nasvet za pripravo te gobice.

[markok]

Lemedis, od zgoraj naštetih gob sem jedel bisernico (parkrat mešano z drugimi gobami) in borov glivec, kateri je pri meni precej pogost.
Obe gobi sta zelo okusni, le glivca je zelo težko očistiti.
Tvojem seznamu bi dodal  Veliko tintnico (Coprinus comatus). Za moj okus je to ena najboljših gob, meso je snežno belo, srednje čvrsto in blagega
okusa. Očiščena spominja na fileje bele ribe. Je precej pogosta, žal pa je uporabna samo takoj ko začne rasti, naslednji dan že potemni in se nato spremeni
v nagravžno črno tinto. Dobra stran je ta, da raste ponavadi ob poteh vsem na očeh, vendar je večina gobarjev ne pozna in ne nabira. Dobra je za vse gobje jedi,  kot prikuha belemu mesu, panirana, ne vem pa če je dobra za vlaganje.
Spodaj pa še današnji ulov:

[kragulj]

Pozdravljen,

jaz pa sem danes pred košnjo trave pobral pravo tintnico in jo kasneje pripravil za večerjo. Ker alokohola ne pijem, mi nebi smela škoditi, je pa bila kar okusna.
Na olivnem olju sem popržil malo šalotke, dodal na koške razdeljene klobuke tintnice, ki so bile še zaprte, dodal malo soli, timijana in kasneje jajčko, ki sem ji dodal malo popra in peteršilja.
lp,
Ivan

[Tič]

Mene pa zanima kaj gobarji menite o okusu Sočne mlečnice, ki je, kolikor vem, nekaterim všeč, drugim pa ne. Mogoče še kakšen nasvet za pripravo te gobice.

Sočno mlečnico včasih pripravim z garganzolo. Uporabim samo klobuke, ki so še zavihani. Malo jih posolim. Na vroči maščobi jih najprej popečem z lističi navzdol. Nato jih obrnem in vsak klobuk zapolnim z naribano garganzolo. Ko se sir začne topiti, po vrhu še malo popopram in dodam ščepec muškatnega oreška. Jed je pripravljena, ko se sir stopi.

Če pripravljamo malo večjo količino, lahko uporabimo tudi pečico. Povsem dobro pa jed naredimo tudi v ponvi.

Večino gob porabim za juhe in omake. Gobe na hitro blanširam, ohladim in dam v zamrzovalnik. Vedno uporabljam mešanico gob. Razporejene imam v dve kategoriji. V prvo sodijo po mojem okusu najboljše, v drugo pa tiste, ki jih dodam vendar ne preveč. Te iz druge skupine prispevajo še kakšen dober specifičen okus, vendar jih ne sme biti preveč.

1.   Skupina: jurčki, lisičke, sivke, pesniške polževke, kostanjevke, bisernice, črne trobente, mokarice, kukmaki, čopasta tintnica, kozjenogi mesnatovec ... (Kakšno sem še pozabil.)

2.   Skupina: borov grivec, grive, česnovka, dišeča sehlica, lupinarji, veliki slinar, turki, dedki, cigančki, mraznice, rumeni ježek ...

L. P.: Tič

[slavko]

Moj dodatek bo okus žveplenega lepoluknjičarja (Laetiporus sulphureus), ki je pogojno užiten. Nabrati je treba le mlade primerke, ko so mehki in sočni. Ko malce povrejo, jih lahko pripravimo tako, kot bi pripravili jedi iz piščančjih prsi. Taka je konsistenca mesa, okus pa je nežen in prijeten. Jedel sem paniranega.

Lep pozdrav,
Slavko

[Lemedis]

Naj dodam še divje rastočega bukovega ostrigarja (pleurotus ostreatus) kateri ima veliko intenzivnejša tako vonj kot okus od gojenih. Vsaj jaz sem imel tako izkušnjo. Prijetnega okusa in precej čvrste konstistence. Jedel sem pečenega na žaru.
Probal sem tudi opečnato žveplenjačo (hypholoma sublateritium), ki velja za pogojno užitno vrsto. Gobo sem prekuhal, vodo odlil nato pa jo isto kot ostrigarja pekel na žaru/plošči. Nežnega vonja a skoraj brez okusa oziroma je ta precej mil (spominja na orehe). Glede na to, da je manjša nevarnost gastrointestinalnega sindroma tudi pri prekuhanih gobah uživanja ne priporočam. Goba je sicer zelo priljubljena v ZDA in na Japonskem.
lp, Luka

[Tič]

Med intenzivno gojenimi gobami in gobami, ki so zrastle v naravi, zna biti opazna razlika v okusu. Pred leti, je na gozdnem travniku v okolici zrastlo veliko število travniških kukmakov. Pobral sem res lepe mlade in jih spekel. Kot pri tvojem ostrigarju, je bil okus veliko bolj intenziven (po gobah), kot pri gojenih.

Žal sem pa ostrigarja v naravi našel samo nekajkrat. Spomnil bi še na izreden okus Majniške lepoglavke. Manjše rastišče v moji okolici so z gradnjo uničili. V Bohinju, pa sem našel novega, kjer sredi maja zrastejo prekrasne lepoglavke - velike in čokate. Okus je kraljevski.

Po temle dežju bodo začele rasti sivke. Prijatelj mi je obljubil file mlade srne. Ko recept obnovim, ga bom objavil. "File mlade srne s celimi klobuki mladih sivk in prilogo (zlato pečen krompir na maslu in ocvrta rukola s staranim balzamičnim kisem)".

L. P. in dober tek: Tič

[Lemedis]

Da lahko malo obnovim zaspano temo je zaslužno bogato rastišče bele lupljivke (suillus placidus), sicer precej redke vrste, na katerega sem naletel danes. Mlade primerke sem poizkusil same pečene na plošči in sem bil navdušen. Goba ohrani čvrsto konsistenco in je prijetnega polnega okusa.

lp, Luka

[Lemedis]

Trenutno je obdobje rasti nekaj prvih nelesnih vrst gob v letu. Med njimi so zelo pogoste tudi storževke. Ker smo v preteklosti veliko pogozdovali s smreko in je ta danes razširjena po vsej državi, je smrekova storževka ena zanimivejših vrst gob v tem času.
Popečena na maslu je okusna, zaradi tanke konsistence pa tudi precej hrustljava.

lp, Luka

[Lemedis]

Dodajam kulinarično izkušnjo mladega luskatega luknjičarja (Polyporus squamosus). Pečen na plošči je dober, meso je nežno, znotraj zelo sočno, povsem nemoteč in le rahlo izražen je rahlo grenak pookus (tudi pri najmlajših trosnjakih).

lp, Luka

[Lemedis]

Danes sem povsem samostojno poskusil na maslu popečeno sluzavo koprenko (Cortinarius mucosus). Moram reči, da smo bili vsi doma res izjemno pozitivno presenečeni kako okusna je samostojna. Glede na to, da ni nevarnosti za zamenjavo, gre nedvomno za eno zanimivejših poznojesenskih vrst.

Lep pozdrav, Luka

[klavir]

Tokrat smo pojedli nekaj več svinjskih gobanov v omaki iz mešanih gob. Presenečen sem bil, ker gre za izredno okusne gobe. Doslej smo uživali zlasti žametastega gobana, a se mi zdi, da je ta še boljši. Omenjam, ker gre glede na očitno kvaliteto za dosti premalo znano gobo. V Stražunu ob gozdni cesti jih včasih zrase do sto primerkov in večina jih je prevrženih. Škoda. Včeraj sem enemu svinjskemu gobanu ravno 'pucal svinjsko rit' pa se pripelje en na kolesu mimo, in se spotoma  zadere s pecikla: 'Ni prava!' Sem si samo svoje mislil.

V literaturi največkrat piše, da je goba z alkoholom škodljiva, a dejstvo je, da v gobi nikoli niso našli koprina, tako da sklepajo, da je šlo za zamenjavo z gobo Boletus torosus, čeprav tudi ne gre izključiti možnosti obstoja še neodkrite komponente, ki bi zavirala razgradnjo alkohola. Najverjetneje pa lahko mirno spijemo kozarček rujnega k dobri gobji jedi. Pa dober tek!

[Lemedis]

Jesen je spet prinesla več gob in tako sem imel možnost samostojno poizkusiti dve vrsti gob, na zame nov način.

1. Veliki slinar (Gomphidius glutinosus): na majhne koščke zrezane mlade gobe sem najprej popražil na maslu. Nato sem prilil mleko, toliko, da so bile gobe pokrite. Vse skupaj sem dušil tako dolgo, da je povrela vsa tekočina in postopek z mlekom še enkrat ponovil. Potreseno s parmezanom in domačim koruznim kruhom je bilo odlično.
Veliki slinarji so res okusne gobe, svojevrstnega okusa, je pa potrebno biti pri njihovem uživanju zmeren.

2. Orjaški dežnik (Macrolepiota procera): te gobe smo običajno panirali in cvrli v olju. Ker sem včeraj našel nekaj res lepih in mladih sem jih narezal na povsem tanke rezine in poizkusil popražene na šalotki in maslu. Okus orjaškega dežnika večina gobarjev pozna, omenil bi le, da imajo nepanirane mlade gobe intenzivnejši okus kot običajno pohane.

LP, Luka