gobarjenje 2011-2del

slavko · 07 November 2011, 21:47

Nivesp #353

Sedaj pa vam lahko odgovorim na vaše vprašanje zakaj vaše polževke grenijo. V društvu smo se malce pogovarjali o vašem problemu in prišli do zaključka, da ste zelo verjetno nabrali pordečelo polževko (Hygrophorus erubescens), ki je neužitna, ker greni. Če preverite povezavo, http://www.gobe.si/Slike/HygrophorusErubescens, lahko ugotovite, da so na pogled podobne teranovkam (Hygrophorus russula), ki so užitne, vendar tudi pri tej vrsti nekateri primerki grenijo. Predlagam, da gobe na terenu preizkusite.

Lep pozdrav,
Slavko

snežka · 08 November 2011, 07:11

Citat od: slavko dne 07 November 2011, 21:22
Snežka #372

Male štorovke (Kuehneromyces mutabilis), užitne, http://www.gobe.si/Slike/KuehneromycesMutabilis?slika=3, so načeloma primerne tudi za vlaganje. Vendar so te gobe običajno majhne in krhke, zato mislim, da bi bilo z njimi precej dela.

Lep pozdrav,
Slavko

Slavko, hvala za vaše pojasnilo!
Lp Snežka

nivesp · 08 November 2011, 12:06

POZDREVLJENI ! Slavko hvala za vaš trud in nasvet, toda pordečela polževka ne raste pri nas, videla sem jih samo na Krasu v okolici Kostanjevice. Ko bodo pognale Pesniške poževke vam zagotovo pošljem slikico, včeraj jih še ni bilo na našem koncu. Nisem nevem kakšena poznavalka gob, sem pa zagotovo dobera opazovelka, v bližini pesniških polževk pogosto rastejo gobe, ki so za las podobne pesniški polževki le malo manjši klobuk, steblo se razlikuje v tem, da je tanjše ni tako kompaktno in na korenu ima drobne koreninice, ko jo izpUliš ni tako čista kot pesniška polževka na njej je še zemlja. Mislim da je bela ali prelčeva polževka, za slednjo bi morala večkrat v gozd, da bi videla če porumeni na robu, teh dveh gob ne nabiram.
Lep pozdrav Nives

murrober · 09 November 2011, 11:32

pozdravljeni,
današnja jutranja bera v halozah. pognale so rumene mraznice na katere sem dolgo čakal. najdejo pa se seveda tudi poprhnjene livke in kukmaki.
lp
robert m.

jernej · 09 November 2011, 20:56

Lojze07!

Plemeniti listavci (javorji, veliki jesen, gorski brest, divja češnja,...) so vsekakor boljša izbirala za vaš gozd. Smreke pa vam res ne bi bi priporočal. Od iglavcev bi jaz raje poiskusil z rdečim borom (sploh na bolj degradiranih, sušnih rastiščih. Pa še to. Jesen je v zadnjem času močno prizadela bolezen jesenov ožig, ki jo povzroča tale gliva: http://www.gobe.si/Gobe/HymenoscyphusAlbidus . Zaradi tega se sajenje večjih količin jesena odvsetuje. Toliko, če bi se slučajno še enkrat odločili za pogozditev. Drgač pa tudi obnova po naravni poti ni slaba izbira. Je pa res, da od gozda kar nekaj generacij po tej poti ne bo kaj dosti prihodkov.
Študiram gozdarstvo, pa me malo zanima vaš pogled in odnos, kot lastnik gozda in vaše izkušnje z gozdarji (kako svetujejo, kaj svetujejo,...) Da ne boste mislili, zakaj me vse to zanima :)

jernej · 09 November 2011, 21:02

Nivesp!

Ne vem točno, kaj ste mislili, da pordečela polževka ne raste pri nas? Tale na sliki je namreč bila fotografirana na Pohorju (bližina Lovrenca). Verjetno ste jo zamenjali z zajetno polževko, ki pa je vezana na bolj toploljubne gozdove. Nisem je še našel a najverjetneje tudi ta uspeva na Štajerskem, ne samo na Krasu. Najbolje pa bo, da pošljete fotografijo greneče gobe, če jo boste našli!

Borgia · 10 November 2011, 11:02

Lep pozdrav!

Posneto 8. novembra na meji, Severozahodna Hrvaška oziroma Maceljska gora.
Jorčkov kot krumpirja :)

http://www.youtube.com/watch?v=Jaa0amLTovc

Nagi Bator · 10 November 2011, 13:06

Citat od: Borgia dne 10 November 2011, 11:02Posneto 8. novembra na meji, Severozahodna Hrvaška oziroma Maceljska gora. Jorčkov kot krumpirja :)
http://www.youtube.com/watch?v=Jaa0amLTovc

Zdaj se bo pa Martinu utrgalo :)
Saj on nabira tam okrog Žetal, ne?

markok · 10 November 2011, 14:00

Ljubitelji štorovk, glejte in se razjokajte!
Pri meni štorovke rastejo kar doma na vrtu pod jablano in med vrtnicami. Redno se pojavljajo že več let in vsako leto jih je več.
Letos pribl. 60 gob.

Uploaded with ImageShack.us

Uploaded with ImageShack.us

lp Marko

Nagi Bator · 10 November 2011, 14:23

Citat od: markok dne 10 November 2011, 14:00Pri meni štorovke rastejo kar doma na vrtu pod jablano in med vrtnicami. Redno se pojavljajo že več let in vsako leto jih je več.

Hja, ne vem no. Jaz bi se morda prej sekiral, glede na to, da znajo rasti kot parazit?!

markok · 10 November 2011, 15:47

Naslednje leto bom vse pojedel, po tem bomo pa videli "ko je jači"

lp Marko

nivesp · 10 November 2011, 16:27

Pozdravljeni !

Slavko hvala za odgovor, se opravičujem, nisem bila natančna, ko sem napisala PRI NAS, v mislih sem imela okolico Nove Gorie.
Lep topel in sončen (18 stopinj C ) pozdrav

nivesp · 10 November 2011, 18:35

Lep pozdrav

Gospod BORGIA, čestitke za tako lep posnetek, mislim da ga že v peto gledam.

Nives

murrober · 10 November 2011, 20:31

halo
g. slavko, že večkrat ste napisali, da naj pazimo na kašnem terenu nabiramo gobe. sploh sem to zasledil pri travniških kukmakih. a lahko o tem kaj bolj natančno napišete?
sam sem letos nabiral travniške kukmake prvič. rasli so na travniku, kjer so se med letom pasle krave. mineralno gnojilo ni bilo uporabljeno. zrave tega travnika pa je koruza. koruza je bila gotovo tretirana s FF sredstvi. a lahko smatram da je tak travnik, oz. kukmaki na takšnem travniku primerni za uživanje?
kako pa bližina cest vpliva na onesnaženost? recimo vaška asfaltna cesta ki vodi mimo tega travnika do 10 hiš in se tam ustavi?

lep pozdrav,
robert m.

slavko · 10 November 2011, 21:50

Najbolje vam odgovor na vaše vprašanje posreduje izvleček ene od študij:

VSEBNOSTI Cd, Pb, Hg IN As V TROSNJAKIH GLIV IZ GOZDNATE KRAJINE ŠALEŠKE DOLINE

Samar AL SAYEGH-PETKOVŠEK, Boštjan POKORNY, Cvetka RIBARIČ-LASNIK, Jaroslav VRTAČNIK

Izvleček

V letu 2000 smo z metodo ICP-MS določili vsebnosti Cd, Pb, Hg in As v 190 vzorcih gob (52 vrst) iz Šaleške doline. Ugotovili smo, da:
(1) so vsebnosti težkih kovin v klobukih gob visoko značilno višje kot v betih;
(2) imajo glive izjemno sposobnost kopičenja težkih kovin, saj so vsebnosti za en velikostni razred (Pb) do štiri velikostne razrede (As) višje kot v ostalih gozdnih sadežih z istih lokacij;
(3) Cd najbolj kopičita poljski in beli gozdni kukmak; As beli gozdni kukmak, prava tintnica, votlobeti gobanček in vijoličasta kolesnica; Hg travniški kukmak in vijoličasta kolesnica; Pb pa grbičasti dežnik, betičasta in senožetna prašnica;
(4) je zaradi visokih vsebnosti Cd in Hg potrebna zmernost pri prehranjevanju z gobami (tedensko sme npr. odrasla oseba v Šaleški dolini zaužiti manj kot 50 g kukmakov oziroma približno 500 g pravih štorovk, vijoličaste kolesnice, orjaških dežnikov ali jesenskih gobanov);
(5) je v prihodnje potrebno osnovati vseslovenski monitoring vsebnosti najbolj problematičnih elementov v trosnjakih gob; le-ta je pomemben za izdelavo ocen tveganja za višje člene prehranjevalne verige.

Lep pozdrav,
Slavko