gobarjenje 2011-2del

[kragulj]

Pozdravljeni,

tudi jaz sem danes lutal malo po Pohorju in našel kar nekaj različnih gob. Med drugimi so bile zraven tudi takšne, kot so na fotografiji....

lp,
Ivan

[snežka]

Pozdravljen Kragulj!
Ko sem zagledala vaše fotke  :), sem se v trenutku prebudila. Me zelo veseli, da ste našli takšne lepe primerke.
Jaz sem bila v torek v gozdovih v Prlekiji, pa moram povedati, da je občutek v gozdu prav "čuden", saj razen dveh mušnic, ni bilo mogoče videti prav nobene, ampak res nobene druge gobe.  :( :(
V Mariboru se v Stražunskem gozdu tu in tam najde kakšna golobica.

Schmex,
super  :D, komaj čakam in upam, da se bodo sivke (snežke) pojavile tudi v naših gozdovih na Štajerskem!

Lp Snežka

[snežka]

Kragulj,
na kakšni višini pa ste nabirali?

[speedy25]

evo sivke so začele                       http://www.shrani.si/f/3D/pp/4YGGDnyu/1/slika00821.jpg

[kragulj]

Snežka,

nabiral sem na snežni meji, cca 1.000 NMV.

lp

[Leon]

Danes sem našel enih 5 uporabnih jurčkov,eno golobičjo kolobarnico, nekaj drugih gob je tudi bilo, sivk še nisem videl. Pri nas je trenutno zelo veliko rdečih mušnic.
Zanima me kateri vrsti sta gobi na 3,4 in 5,6 sliki. Trosovnica pri 5,6 gobi rahlo modri pa tudi bet je temnejši kot pri navadnih jurčkih.
Hvala za odgovor v naprej.

Lp Leon

[Leon]

Zamenjal sem 5,6 in 3,4 sliko pri opisu.*

[slavko]

Na slikah 5 in 6 sta rdečkasti trhlenki (Tricholomopsis rutilans), pogojno užitni. Na sliki 3 in 4 pa bi lahko bil starejši lepi goban (Boletus pseudoregius), užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

[jster]

Pozdravljeni gobarji!

Tole je moj prvi post v vašem super forumu. Hvala za vaše nasvete, marsikaj uporabnega se je že našlo.

Tole pa je moj današnji ulov, nekaj gobanov, turek in veliko mladih in zdravih kostanjevk, ki so zrasle po zadnjem deževju.

Opažam da slik nabranih kostanjevk ne obešate veliko na forum, je to zato ker jih ne nabirate ali ker jih ne najdete? Sam jih namreč vedno poberem, v določenih jedeh se mi zdijo še bolj okusne kot npr. jurčki.







Še veliko gobarskih užitkov želim!

Janez

[klavir]

Seveda jih nabiramo, če jih le najdemo...

;D

[murrober]

halo
čestitke vsem, ki še lepo nabirate gobe. danes sem bil v gozdu pri nas v halozah, pa še vedno nič ne raste. zanimivo je, da je bilo lani enih gob v tem času toliko (cigančki, livke, korpenke...) letos pa nič. a to pomeni, da če jih letos ni bilo oz micelij se ni obnovil in "razsejal" pomeni, da jih na teh ternih ne bo več? spomnim se nekaj terenov kjer so pred leti rastli jesenki gobani, pa jih tam že nekaj let ni. a to pomeni, da je na tem terenu micelij propadel in več ne bo gob? res zanimiva zadeva.

lp
robert m.

[Lojze07]

Murrober, tudi mene močno zanima podobna stvar. Prejšnja leta sem na nekaterih rastiščih pobiral nekatere vrste, npr. jurčke, štorovke, kostanjevke... Letos pa je ponekod tam bila popolna nula...  >:( Predvidevam, da je temu do neke mere botrovala tudi letošnja suša... Sprašujem pa se, koliko let preživi micelij oz. trosi, ki so tam zagotovo bili posejani... Zna kdo to pojasniti?

LP

[slavko]

Micelij je običajno skrit v zemlji, lesu ali drugem viru hrane. Prekriva lahko le eno mravljo, ali pa površino, veliko več hektarjev (leta 1998 so v državi Oregon, ZDA, našli največjo glivo na svetu, Črnomekinasto mraznico (Armillaria ostoyae), micelij pa prekriva površino približno 890 hektarjev. Ocenjuje se, da je organizem star okoli 2500 let).
Torej je eno sušno obdobje pravi mačji kašelj za micelij. Bolj problematično je, če ni več hranljivega vira. Zato gobe tvorijo trosnjake, da bi se čim bolj razširile. Mi pa jih seveda pridno pobiramo...

Lep pozdrav,
Slavko

[Lojze07]

G. Slavko, , super!

Torej gobe tam kdaj, verjetno kmalu (drugo leto ali pa v prihodnje), še bodo.

A na kaj mislite, ko pravite, da je bolj problematično, če ni več hranljivega vira? Je to le voda oz. dež, oz. pri saprofitnih gobah določena vrsta drevesa, ali kaj drugega?

LP

[slavko]

Hranilo je za različne vrste gob različna snov. Lahko je denimo mravlja - in ko goba prebavi vse kar je bilo možno, micelij nima več od česa živeti. Če torej micelij ni napravil trosnjaka, da bi se goba s trosi širila na druga rastišča, ji grozi izumrtje.
Vendar goba hranila ne more uporabiti, če ni pravšnja temperatura in vlaga. Pri prehranjevanju se namreč prebavni encimi iz celic podgobja zlijejo v okolje, kjer se prehranske molekule poenostavijo. Prebavljene snovi iz okolja se nato vsrkajo skozi celične stene nazaj v podgobje, kot vodna raztopina. Glive živijo kar v svoji hrani in se dobesedno vraščajo v nove prehranske izvore, ko se lokalni viri izčrpajo.
Lahko pa so hranilo tudi drevesni sokovi, ki napajajo mikorizne gobe (take, ki živijo v sožitju z npr. drevesom). Ko drevo posekajo, je prehranski vir izgubljen, zato se morajo "priključiti" na nov vir. To pa seveda lahko traja več let.
Gobe sicer v ekosistemu predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To vlogo izvajajo tako, da se prehranjujejo z odmrlimi organizmi in razgrajujejo organske snovi. Kot razgrajevalci organske snovi predstavljajo bistveni dejavnik kroženja hranil v ekosistemih.

Lep pozdrav,
Slavko