gobarjenje 2011-2del

[janko]

Lep sušni pozdrav

Zanima me če je kdo, ki živi poleg gozda in je tam že nabral veliko gob, probal zalivati gozd v manjših obsegih. Voda seveda ni iz pipe. Pri nas kmetje zalivajo cele njive za solato,zelje... Ali bi se kaj poznalo, pri gobah, da bi gobe kljub temu rastle. Vem, da je prav, da narava naredi svoje. Ampak če ni in ni dežja, pomisliš tudi na kaj drugega.

Gobarji kaj pravite

Janko  

[slavko]

Tak eksperiment je naredil moj znanec, ko je ob robu globljega kolovoza našel nekaj jurčkov. Odločil se je, da bo ene zalival, druge pa ne. Tiste, ki jih je zalival, so bili dvakrat večji od nezalitih. Imel je seveda srečo, da se je lahko po kolovozu jurčkom približal, ne da bi uničil micelij.

Ker pa taka sreča ni pogosta je bolje, če za to poskrbijo naravni procesi.

Lep pozdrav,
Slavko

[janko]

Lep pozdrav

V gozdu je vse polno gobarskih poti !!!

Če torej godimo po gozdu sem set tja lahko uničimo podrast gob (micelij).

Torej je treba goditi po poteh ki so že shojene !!!  Da se ohrani micelij.

To je podobno kot na vrtu kjer so gredice....  Se motim

Lahko predvidimo kje bo nastal micelij ali ne .

Hvala za odgovor

Janko

[slavko]

Micelij je vsepovsod v gozdu. Ko hodimo po gozdu, izven utrjenih poti (tam je zemlja tako zbita, da človek s hojo ne pretrga micelij), vedno znova pretrgamo več micelijev. Toda ti niso uničeni, pač pa vsak del raste naprej. Sicer bi s sprehajanjem po gozdu naredili nepopravljivo škodo. Enako velja tudi za gozdne živali - so zmeraj v gozdu, tam se pasejo, spijo... Micelij je trdovraten, kljub temu, da je tanek kot pajčevina.
Če se denimo gobanu, ki raste, približamo izven utrjene poti, moramo vedeti, da smo gotovo uničili kar nekaj njegovega micelija. To pomeni, da smo mu uničili več "napajalnih" virov in zelo verjetno tak goban ne bo več rasel. Enako velja tudi za druge vrste gob. Seveda ne znamo oceniti koliko gobjega micelija uničimo. Bolj ko se gibljemo okoli gobe in si jo ogledujemo, več micelija bo pretrganega.
Veliko huje pa je, če uničimo podrast. Nekateri so hodili v gozd kar z motikami in si "očistili" prostor okoli gob. Na ta način seveda napravimo veliko večjo škodo, zato nam je zakonodajalec prepovedal takšno ravnanje v gozdu. Tak "privilegij" imajo le gozdne živali, ki lahko rovarijo po tleh kolikor želijo.
Kljub trdovratnemu miceliju pa vendarle določene vrste gob izginjajo - tudi takšne, ki jih ljubiteljski gobarji ne pobirajo. Razlog za takšno stanje pa je onesnaženost, kot denimo kisli dež, prisotnost pesticidov, fungicidov... Ta sredstva uničijo micelij določenih vrst gob. Zato pravimo, da so take vrste gob bioindikatorji, saj nam nihova prisotnost oz. odsotnost v gozdu pokaže v kakšnem stanju je.

Lep pozdrav,
Slavko

[jazzz]

NA YOUTUBU SEM OPAZIL DA TUDI V SRBIJI NABIRAJO TARTUFE IN TO NE V MAJHNIH KOLICINAH A JE POTEM MOZNO DA BI TARFUFI RASTLI TUDI V NOTRANJOSTI SLOVENIJE NAPRIMER V OKOLICI CELJA,MB,LJ ALI JE TO DOMENA OBMORSKIH KRAJEV

LP JURE

[slavko]

Tartufi oz. gomoljike (Tuber) rastejo po celi Sloveniji. Edini, ki jih je doslej opisal je A. Piltaver, http://www.gobe.si/dokumenti/PodzemneGlive.pdf. Navaja okoli 30 vrst, ki rastejo v Sloveniji. Seveda pa gomoljike ni enostavno najti. Zato si pomagajo z živalmi. V Franciji so to že tradicionalno prašiči, drugod pa v glavnem psi.

Pri gomoljikah velja, da je najkvalitetnejša vrsta bela gomoljika (Tuber magnatum). Ta glede na velikost doseže ceno več tisoč EUR na kilogram. Druge vrste so tudi okusne, vendar jih je možno dobiti za nižjo ceno.

Lep pozdrav,
Slavko

[markok]

Jure, ne deri se.

[hribolazec]

Tale spodaj mi je pa včeraj polepšal dan ...  ;)

[kripta]

Micelij je vsepovsod v gozdu. Ko hodimo po gozdu, izven utrjenih poti (tam je zemlja tako zbita, da človek s hojo ne pretrga micelij), vedno znova pretrgamo več micelijev. Toda ti niso uničeni, pač pa vsak del raste naprej. Sicer bi s sprehajanjem po gozdu naredili nepopravljivo škodo. Enako velja tudi za gozdne živali - so zmeraj v gozdu, tam se pasejo, spijo... Micelij je trdovraten, kljub temu, da je tanek kot pajčevina.
Če se denimo gobanu, ki raste, približamo izven utrjene poti, moramo vedeti, da smo gotovo uničili kar nekaj njegovega micelija. To pomeni, da smo mu uničili več "napajalnih" virov in zelo verjetno tak goban ne bo več rasel. Enako velja tudi za druge vrste gob. Seveda ne znamo oceniti koliko gobjega micelija uničimo. Bolj ko se gibljemo okoli gobe in si jo ogledujemo, več micelija bo pretrganega.
Veliko huje pa je, če uničimo podrast. Nekateri so hodili v gozd kar z motikami in si "očistili" prostor okoli gob. Na ta način seveda napravimo veliko večjo škodo, zato nam je zakonodajalec prepovedal takšno ravnanje v gozdu. Tak "privilegij" imajo le gozdne živali, ki lahko rovarijo po tleh kolikor želijo.
Kljub trdovratnemu miceliju pa vendarle določene vrste gob izginjajo - tudi takšne, ki jih ljubiteljski gobarji ne pobirajo. Razlog za takšno stanje pa je onesnaženost, kot denimo kisli dež, prisotnost pesticidov, fungicidov... Ta sredstva uničijo micelij določenih vrst gob. Zato pravimo, da so take vrste gob bioindikatorji, saj nam nihova prisotnost oz. odsotnost v gozdu pokaže v kakšnem stanju je.

Lep pozdrav,
Slavko

Torej če zraven velikega jurčka najdem enega majhnega nima smisla da majhnega pustim, ker ta pravzaprav ne bo več rastel?

Hvala za tako dobro razlago..vedno sem se spraševal kako je s tem.. :)

[Martin]

 :D
pozdravljeni
Vidim da je forum spet malo zaživel no nekaj dežja je bilo in nekaj bo ga še v nedeljo na pondeljek. Superca mislim ,da bom nasledn tedn že nabiral jesenske gobane ,če že ne prej odvisno kok vlage je dejansko zdaj kaj v gozdu.

hribolazec
Lep primerek prava paša za oči ja takšni bodo zdaj pokukali na plano .Pa še kostanji bodo počasi je že gdo zasledil kje kostanje za nabrat mislim ne na drevesu .

Lp
Martin

[slavko]

Kripta, odgovor #128

Načeloma imate prav. Če najdete velikega in majhnega jurčka, pa ju malce fotografirate in hodite okoli njiju, boste zelo verjetno uničili precej "napajalnega" micelija.

Vendar nas gobarski kodeks uči, da majhnih gob ne nabiramo, ker še nimajo razvite trosovnice. Z odvzemom takšnih gob onemogočimo razmnoževanje tiste vrste. Poglejte si kodeks, http://www.gobe.si/Mikologija/Kodeks.

To vam pišem zato, da ne bi moje pisanje postalo "odpustek" za nabiranje majhnih gob in bi zaradi tega takšne organizme pobirali masovno.

Lep pozdrav,
Slavko

[franci]

Evo še mene po dolgem času. Pred dvemi tedni sem se vrnil iz Romunije, kjer smo v tem času vsako leto našli kar precejšno količino gob. Žal letos samo tale goban, lisičk pa kar precej, vse na NV preko 1000 m.Tudi jaz upam, da bo naslednji teden deževalo, pa da bodo gobice pognale, skrinja je že prazna.
http://www.shrani.si/f/2X/fC/2uBQu2Id/imgp1722.jpg
Tudi kakšen daljši sprehod v naravi nebo škodil:)

[hribolazec]

Evo dodatek; predvčerajšnjim nisem objavil vsega, nabral sem namreč še cca 4 litre kostanja in srečal spodnjo rogato in kosmato familijo.

[Tinchy]

Kje pa ste že nabiral kostanj?

[Martin]

 ;D
pozdrav

Hribolazec
Lepe kostanje ste nabral kje pa ste jih najdo sicer pri nas sem že tud najdo a le kako pešičko vi pa mate konkretno?
Dans pa pride dež končno in jutri bi naj padal celi dan super sicer temperature se bodo spustile a ni tak hudo one dni že kaže vse do 24.stopin. Tak da gobe bodo pognale one trde brez črvičkov komaj že čakam .
V sredo grem na kaplo preverit, če že bo kaj lani taki caj so ble pa tud ni blo topleje kot bo zdaj.

Lp
Martin