Xerocomus parasiticus

Začel/a klavir, 30 Julij 2011, 21:25

Prejšnja tema - Naslednja tema

klavir

Danes sem v Slovenskih goricah opazil kar zelo veliko navadnih trdokožnic, po domače krompirjevk, in na nekaterih je zraslo precej zajedalskih polstenk (Xerocomus parasiticus). Že v gozdu sem si zastavljal vprašanja, kako ta goba sploh preživi, saj teh odgovorov običajna literatura ne navaja. Nazadnje sem na strani

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=1&ved=0CBcQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mushroomexpert.com%2Fboletus_parasiticus.html&ei=jFk0Tol2gYD7BtCo_IsN&usg=AFQjCNGchEV4Nkd22ts146JEPG4yC8ujhA

našel precej dobro argumentirano, podobno vprašanje samega strokovnjaka tiste strani (z navedenimi tremi variantami odgovora), a očitno brez rešitve. Morda bi kdo vedel, kako je s tem?

Navajam:

Questions:

How does this mushroom survive? What I mean is, after it has distributed its spores, what happens to them? Do they float around in the air currents for years, waiting for earthballs to appear so they can dive-bomb and germinate? Do they land in substrate that contains earthball mycelium, then camp out, waiting for the earthball organism to make fuiting bodies? Or does Boletus parasiticus parasitize Scleroderma citrinum even in the mycelium--do the mycelia of the two species grow together?

slavko

Pri parazitski polstenki (Xerocomus paraziticus), ki napada navadno trdokožnico (Scleroderma citrinum), gre za prostotrosnico.

Iz teorije o razvoju prostotrosnic vemo, da je za nastanek trosnjaka pri prostotrosnicah potreben dvojedrni micelij. Tak micelij se pri prostotrosnicah praviloma razvije pod zemljo. To pomeni, da se dva enojedrna micelija različnih paritvenih struktur že pod zemljo združita v dvojedrni micelij, ki se gosti in v določenem trenutku nastane zametek trosnjaka.

Glede na tak razvoj prostotrosnic sklepam, da parazitska polstenka napade navadno trdokožnico že pod zemljo. Sklepam, da se micelija navadne trdokožnice in parazitske polstenke na nek način povežeta. Kako se povežeta in zakaj pa ne vem.

Če boste hodili po gozdu, boste opazili, da niso okužene vse navadne trdokožnice, ampak le nekatere. Torej obstaja nekakšno pravilo katere navadne trdokožnice postanejo "žrtev" parazitske polstenke. Tega pa žal ne poznam.

Lep pozdrav,
Slavko