Determiniranje 2011

Začel/a kragulj, 17 April 2011, 16:59

Prejšnja tema - Naslednja tema

Tič

Citat od: slavko dne 28 September 2011, 07:34
1. Leponogi goban (Boletus calopus), neužitna. Če ga boste poskusili, bo grenil. Na zadnji sliki je žolčasti grenivec (Tylopilus felleus), neužitna. Značilna je rožnata trosovnica; tudi greni.
2. Navadna podvihanka (Paxillus involutus), smrtno strupena.
3. Lahko bi bila puhasta ploskocevka (Trametes pubescens), neužitna.
4. Skoraj zanesljivo betičasta livka (Clitocybe clavipes), pogojno užitna.
5. Verjetno suha polževka (Hygrophorus penarius), užitna.
6. Goba je podobna smrekovi kresilači (Fomitopsis pinicola), neužitna. Tudi mi smo jo že našli na drugih drevesih.
7. Mene goba spominja na eno od polstenk (Xerocomus), ki so vse užitne.
8. Nagubana čeladica (Mycena galericulata), neužitna.
9. Razsejana tintnica (Coprinus disseminatus), neužitna.

Lep pozdrav,
Slavko

Slavko pozdravljen!

Pozoren sem bil, na določitev gobe 4. in 5.

Za 4. sem skoraj popolnoma prepričan, da gre za navadno mokarico (Clitopilus prunulus). To vrsto nabiram že najmanj 30 let. Oblika, kot je na tej fotografiji pri nas raste v smrekovih gozdovih. Od oblike, ki raste v mešanem gozdu in še posebej od oblike, ki raste na robu gozda v travi, se razlikuje po tem, da je bolj čokate oblike (še posebej mlade gobe) in je bolj čvrstega mesa. Tudi lističi so manj izrazite rožnate barve (še posebej pri mladih gobah) in so manj izrazito porasli po betu. Če si pozoren pri prvi fotografiji, lahko vidiš značilno rožnato barvo lističev. Pri betičasti livki je prehod iz lističev v bet izrazit. Pri mokarici pa ne! Tudi barva klobuka pri betičasti livki potegne bolj na sivo, na klobuku pa ima včasih tudi izrazito grbico. Tudi betičasta livka je pri nas pogosta v nižinskih smrekovih gozdovih.

Tudi pri gobi 5. menim, da gre za mokarico, ki raste pod smreko. Glede na velikost gre prav gotovo za mlado gobo. Žal se fotografij ne da povonjati ...

Lep gobarski pozdrav: Tič

slavko

Torej bo moral avtor gobo povonjati - če ima vonj po moki, imate prav. Sicer pa ne.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

Citat od: slavko dne 28 September 2011, 14:23
1. Da, prav vsi so leponogi gobani (Boletus calopus). Boletus luridus ima rdečerjav mat klobuk in ne greni.
4. Če bi bila omenjena vrsta, bi morala imeti vonj, ki spominja na janež.
7. Po pravici povem, da te vrste še nisem videl. Če veste, kje je najdišče, vas prosim za vzorec in bomo pogledali pod mikroskopom. Pa še nekaj slik naredite, da jih damo na spletno stran. Na mail pa prosim pošljite vaše podatke, da vas dodamo kot avtorja.

Lep pozdrav,
Slavko

Danes prinesem na razstavo v MB.


BubikolRamios

Citat od: slavko dne 29 September 2011, 19:27
Torej bo moral avtor gobo povonjati - če ima vonj po moki, imate prav. Sicer pa ne.

Lep pozdrav,
Slavko

Tudi tole prinesem na razstavo.

slavko

Na razstavi nas je obiskal gospod Cvenkel in smo ugotovili, da je tista bela goba bila navadna mokarica (Clitopylus prunulus), čeprav je vonj po moki bil že dokaj šibek.

Lep pozdrav,
Slavko

Lemedis

Nekaj jesenskih vrst za determinacijo : Vse razen prve najdene v pretežno iglastem gozdu v okolici Raven na Koroškem. Prva je iz Goričkega.
1. Vlaknata korenovka (Collybia filamentosa) ?


2. Polkrvena koprenka ( Cortinarius semisanguineus) ?




3. Peščena lupljivka (Suillus variegatus)


4. Prožna lupljivka (Suillus bovinus)


5. Zleknjena školjkarica (Pleurocybella porrigens)




6. Bela kolobarnica ( Tricholoma album) ?  ; močen neprijeten vonj




7. Temnoroba ščitovka (Pluteus nigrofloccosus) ?




8. Krivobetna koprenka (Cortinarius flexipes) ?


9. Zasukana koprenka (Cortinarius subtortus) ?


10. Ena izmed koprenk iz podroda Leprocybe...podobna mi je bila najlepši koprenki (Cortinarius rubellus), kar me moti je izrazito rumena barva beta...v literaturi ta vrsta nima tako izrazite barve beta


11. Uhati drhtavež (Tremiscus helvelloides), najden pol metra od potoka v travi; na naši strani in v literaturi ni tako živih barv




lep pozdrav, Luka







Prepustimo se naravi, učimo se od nje!

slavko

Luka, najprej čestitke za opravljen izpit o poznavanju gob pred komisijo Mikološke zveze Slovenije.

Mislil, da je določitrv gob pravilna. Za bolj podrobno določitev pa bo potreben mikroskop.

Lep pozdrav,
Slavko

Tič

Citat od: Lemedis dne 04 Oktober 2011, 01:58
Nekaj jesenskih vrst za determinacijo : Vse razen prve najdene v pretežno iglastem gozdu v okolici Raven na Koroškem. Prva je iz Goričkega.
6. Bela kolobarnica ( Tricholoma album) ?  ; močen neprijeten vonj




lep pozdrav, Luka


No, tudi za tole gobo sem skoraj 100 % prepričan, da je Navadna mokarica (Clitopilus prunulus). Značilna je oblika cele gobe. Zelo značilni so rožnato obarvani lističi. Tudi oblika lističev (deljeni), kakor tudi rahla poraslost po betu, je pravilna.

Značilen je tudi (nekomu neprijeten) vonj. Ta je lahko bolj ali manj izrazit po moki. Zanimivo je, da imajo pri mokarici manj čokate gobe, bolj izrazit vonj. Vonj je po navadi v suhem vremenu močnejši. V nekaterih priročnikih je značilen vonj Navadne mokarice opisan kot "spermatičen". Po spermi torej!

Bela kolobarnica nima rožnato obarvanih lističev. Lističi niso porasli po betu, ampak so vidno ločeni od beta. Bet je sorazmerno veliko daljši in pravilne oblike. Pri odrasli mokarici je bet vedno precej krajši kot premer klobuka in skoraj vedno nepravilne oblike (kot pri lisički).

L. P.: Tič

Lemedis

Slavko : Najlepša hvala. To je odskočna deska zdaj pa še bolj zagnano naprej.

Tič : Morda gre res za navadno mokarico tudi zelo močan vonj bi nekako ustrezal.

lp, Luka
Prepustimo se naravi, učimo se od nje!

BubikolRamios

1.Coprinus picaceus - v primerjavi s tisto na gobe si se mi zdi da ima tale bolj drobne krpice. Pod brezo.
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=acf1dde30cde40bbbae64fb01b06c8e8
2.Lactarius, mleček pekoč
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=59f73a067e504fcaa44425925a57ad3c#
3. paxillus involutus - samo preverjam kam izgine puhasto dlakav klobuk pri starejših, če so vse tele p.i. ?
http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5470
4.Galerina mutabilis -
http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5417
prva na lesu, verjetno kostanja, skladna s slikami na  gobe.si
druga na kompostu, prilagam povečavo

5. Pleurotus ? Na bukovi veji.
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=3758d591667a4b258c1c923acdee8e88
6. Po moje ni sluzasta širokolistka, na bukovi veji
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=f46b3090888f444cb151ac29270b6569
odrasel osebek:
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=12eca37aa6624f95a36970605317c2f4
7. Ali katera od teh ni opečnata žvepljenjača ?
http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5535

slavko

1. Definitivno pisana tintnica (Coprinus picaceus), neužitna.
2. Mlečnica na sliki je zelo podobna mekinasti mlečnici (Lactarius helvus), pogojno užitna. Preverite, če diši po vegeti.
3. Navadna podvihanka (Paxillus involutus), smrtno strupena.
4. Mislim, da je na sliki mala štorovka (Kuehneromyces mutabilis), užitna. Zaenkrat ta rod ne spada med kučmice (Galerina), čeprav sta si nevarno podobni.
5. Bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus), užiten. Tak je običajne barve v naravi.
6. Tako je, na sliki je sluzasta širokolistka (Oudemansiella mucida), užitna.
7. Druga in tretja slika z desne proti levi je opečnata žveplenjača (Hypholoma sublateritium), pogojno užitna. Na prvi sliki skrajno desno so grmovnate polževke (Hygrophorus arbustivus), užitna.

Lep pozdrav,
Slavko

BubikolRamios

7.http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5535
gobe.si - Hygróphorus arbustívus, Grmovnata polževka
Citat
TROSOVNICA: belkasta, sprva so lističi povsem beli, debeli, redki, priraščeni na bet, redko pa potekajo nekoliko po betu navzdol.
Pri prvi se vidi prav to, za drugo sem skoraj prepričan da je enako, bi moral preveriti, 3,4 pa tega nimata.
Po moje torej 1,2 Grmovnata polževka, 3.4. opečnata žvepljenjača

4.Kuehneromyces mutabilis = Galerina mutabilis, se pravi da sta sinonima
npr: http://www.rogersmushrooms.com/gallery/DisplayBlock~bid~6630.asp
jaz se v glavnem zanašam na PESI portal  (kjer piše da je accepted):
http://eu-nomen.eu/portal/taxon.php?GUID=urn:lsid:indexfungorum.org:names:283091
Kuehneromyces mutabilis- tega pa tam ni.
če pa pogledamo tole:
http://www.speciesfungorum.org/Names/SynSpecies.asp?RecordID=287387, je pa ravno obratno.

slavko

Mi uporabljamo Index Fungorum (standard, ki ga uporablja tudi Gozdarski inštitut Slovenije), pa nisem preveril, da je Galerina mutabilis sinonim  :-\ Sta si pa zelo blizu in je žal možna zamenjavo s smrtno strupenimi vrstami kučmic.

Na tisti sliki, ko je zapisano merilo 50 mm so nedvomno opečnate žveplenjače. Trdim, da so opečnate žveplenjače 2,3,4.

Lep pozdrav,
Slavko

Tič

Citat od: BubikolRamios dne 07 Oktober 2011, 07:50
7.http://agrozoo.net/jsp/Galery.jsp?id_tezaver=5535
gobe.si - Hygróphorus arbustívus, Grmovnata polževka
Citat
TROSOVNICA: belkasta, sprva so lističi povsem beli, debeli, redki, priraščeni na bet, redko pa potekajo nekoliko po betu navzdol.
Pri prvi se vidi prav to, za drugo sem skoraj prepričan da je enako, bi moral preveriti, 3,4 pa tega nimata.
Po moje torej 1,2 Grmovnata polževka, 3.4. opečnata žvepljenjača

Pod 2, prav gotovo ni polževka. Se bi strinjal s Slavkom, ki je gobo določil za Opečnato polževko. Pod 4 imaš verjetno prav, da gre za žveplenjačo. Verjetno res za opečnato.

Imam pa drugačno mnenje pri določitvi gobe 1. Grmovnata polževka po navadi raste v redkem hrastovem gozdu s podrastjo. Pod iglavci je ne boš nikoli našel. Ali se morda spomniš, na kašnem rastišču je bila?

Grmovnata polževka ima bele lističe in tudi bel bet. Na fotografiji se mi zdi, da so lističi rahlo okrasti (malo naj kot klobuk), pa tudi bet ni bel. Barva in oblika klobuka je tipična za Hojevo polževko. Tudi hojeva polževka včasih zraste v kopuči, kot je na sliki. Če si gobo 1 našel v iglastem gozdu (smreka, jelka) je skoraj zagotovo Hojeva polževka.

Hojeva polževka se glede na rastišče tako po obliki, velikosti in po obarvanosti lističev in beta, lahko precej razlikuje. Ampak, ravno tako barvo in obliko, kot je na sliki 1 imam za tipično, ki raste v nižinskih smrekovih gozdovih okoli nas.

.