Determiniranje 2011

[Nagi Bator]

Pozdrav g. Slavko.
Ker sem pri mraznicah precej "nov" bi rabil pomoc pri naslednji...
Po moji presoji je sivorumena mraznica?! Nabrano ob robu gozda in tik ob njem na travniku v premeru par metrov. Vse verjetno isti micelij.
Zanimivo pa je da so beti pri pri teh v gozdu ogromni (tudi do 20cm) in debeli, pri onih dober meter dlje v travi na travniku pa precej tanjsi.

   


Za tega spodaj me pa zanima katera vrsta deznika je. Klobuk ima premer le kaksnih 7cm, dolzina beta je pa kaksnih 12cm.
Obrocek se zlahka premika po betu. Nabral sem jih kaksnih 10 in vsi pa so rasli ob robu gozda na travniku.

   

[slavko]

BubikolRamios #448

Ni spregledano, ampak še iščem po virih. Pošiljate čedalje zahtevnješe vrste, pa potrebujem dalj časa. Prosim za malo potrpežljivosti.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Zmuro #449

Na prvih dveh slikah od zgoraj navzdol je bledovijolična kolesnica (Lepista glaucocana), pogojno užitna.
Na drugih dveh slikah je eden od kukmakovcev (Leucoagaricus), verjetno rožnolistni kukmakovec (Leucoagaricus leucothites), užiten.
Na zadnjih dveh slikah pa je navadna žveplenjača (Hypholoma fasciculare), strupena.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Nagi Bator #450

Na prvih dveh slikah je sivorumena mraznica (Armillaria mellea), pogojno užitna. Prekuhajte, naj vre 5 minut, nato vodo odlijte in gobe uporabite.
Na drugih dveh slikah pa mislim da je poljski dežnik (Macrolepiota excoriata), užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

[Nagi Bator]

Najlepsa hvala.
Mraznice so ze v kisu, poljski dezniki pa skupaj z orjaskimi ter nekaj prasnicami v drobtinah cakajo, da se olje segreje  :)

[Lemedis]

BubikolRamios #424
3. Podobna je myceni atrochalybaea za katero je značilna rast na razkrajajočem lesu smreke. Klobuk 12-38mm koničasto-zvončast, bet 2-4 X 40-70mm, cilindričen in elastičen. Brez posebnega vonja in okusa.
Značilno ob smreki raste tudi sivorjava čeladica (mycena aetites), ki je dokaj podobna vaši a ima vaša bolj koničasto-zvončast klobuk in temnejši bet. V literaturi ima mycena aetites veliko sorodnih oblik tako, da bi v vsakem primeru bilo obvezno mikroskopiranje.
4. Z precejšnjo gotovostjo mislim, da gre za modro čeladico (mycena pseudocorticola). Klobuk 2-9mm barvno zelo variabilna (sivo-črna, sivo-modra, modra, modro-vijolična, sivo-modra). Bet 0,5-1X4-22mm. Raste v jeseni na jelši, javorju, murvi, topolih pa tudi cipresah. Te čeladice nimamo na spletni strani tako, da tudi za to priporočam mikroskopiranje.

lp, Luka

[kragulj]

Nekaj primerkov za determinacijo.


1. Sluzasta širokolistka (ni bila posvem bela, bila je sive barve???)
2. Rjavi zajčki?
3. Rumenovenčna mraznica (spokana verjetno zaradi sonca)
4. Medlenka?

lp,
Ivan

[BubikolRamios]

BubikolRamios #448

Ni spregledano, ampak še iščem po virih. Pošiljate čedalje zahtevnješe vrste, pa potrebujem dalj časa. Prosim za malo potrpežljivosti.

Lep pozdrav,
Slavko

Pardon, zares sem mislil, da je bilo spregledano. Z mojega vidika so vse enake, vse enako pašejo pred objektiv (-:

[BubikolRamios]

BubikolRamios #424
3. Podobna je myceni atrochalybaea za katero je značilna rast na razkrajajočem lesu smreke. Klobuk 12-38mm koničasto-zvončast, bet 2-4 X 40-70mm, cilindričen in elastičen. Brez posebnega vonja in okusa.
Značilno ob smreki raste tudi sivorjava čeladica (mycena aetites), ki je dokaj podobna vaši a ima vaša bolj koničasto-zvončast klobuk in temnejši bet. V literaturi ima mycena aetites veliko sorodnih oblik tako, da bi v vsakem primeru bilo obvezno mikroskopiranje.
4. Z precejšnjo gotovostjo mislim, da gre za modro čeladico (mycena pseudocorticola). Klobuk 2-9mm barvno zelo variabilna (sivo-črna, sivo-modra, modra, modro-vijolična, sivo-modra). Bet 0,5-1X4-22mm. Raste v jeseni na jelši, javorju, murvi, topolih pa tudi cipresah. Te čeladice nimamo na spletni strani tako, da tudi za to priporočam mikroskopiranje.

lp, Luka

3. Smreki zdravi, to je zgolj zrastlo v vmesnem žepu, 1 m od tal.
4. po moje bo to to: http://home.online.no/~araronse/Mycenakey/pseudocorticola.htm. Definitvno pa ne na lesu ampk kar na gozdnih tleh.

[Grega]

Pozdravljeni,

danes sem malo gobaril in našel veliko užitni sirovk (smrekove), ki jih mislim uložiti, nekaj tintnic, nekaj dežnikaric, pojavile pa so se še tele gobice, za katere bi prosil, če jih lahko determinirate:

1


2


3


Opravičujem se za malo slabšo svetlobo, zato bom še malo gobe opisal:

1. mislil sem da gre za sivko/snežko, vendar sedaj, ko sem opis prebral še na spletu nisem ravno prepričan. Klobuk je belo-siv (čeprav morda zgleda rjav), kar pa me moti je dokaj siv bet (pri sivkah je kolikor vem bel) in lističi ki bolj prehajajo v bet, kot na slikah in v opisu sivk. Desna različica je rastla na drugem rastišču, pod korenino smreke, leva pa pod listi blizu jase (ne spomnim se za katere listavce je šlo). Nabiral sem na cca 500-600 mnv, bilo pa je tudi že kar mrzlo, na travi v senci pa slana. Gobe imajo dokaj prijeten vonj.

2. Rastla je v "paketu" z okoli 20 podobnimi gobicami ob štoru na jasi blizu gozda. Gre morda za kako vrsto mraznice?

3. Tale je pa rastla med sirovkami in ima dejansko še kar podobno barvo klobuka kot sirovke (belo oranžno sicer).

Hvala za determinacijo! Lep pozdrav,
Gregor

[slavko]

BubikolRamios #424

Lepo ste zapisali - pred objektivom so vse gobe podobne. Toda pri določanju majhnih vrst nastopi problem. Makroskopsko jih je težje določevati kot večje vrste. Zato vas že vnaprej obveščam, da je določitev majhnih vrst manj natančna kot določitev večjih primerkov.

1. Rožnata čeladica (Mycena rosella), neužitna. Za drugo ne vem.
2. Verjetno bukova žilika (Plicaturopsis crispa), neužitna.
3. Verjetno zvončasta čeladica (Mycena metata), neužitna.
4. Verjetno modra čeladica (Mycena pseudocorticola), neužitna.
5. Verjetno Mycena roseofusca, neužitna.
6. Opečnata žveplenjača (Hypholoma sublateritium), pogojno užitna.
7. Verjetno medvedja žilavka (Lentinellus ursinus), neužitna.
8. Slikano od zgoraj je verjetno poljski dežnik (Macrolepiota excoriata), užiten.
9. Ker ima gladko obrobje, bo verjetno Pseudoomphalina clusiliformis.
10. Na sliki bi lahko bila vrsta kučmice (Galerina), bistvene podrobnosti niso vidne na sliki.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Grega #459

V bodoče prosim, da gobam ne režete betov, ker se s tem izgubi pomembna informacija.

Od zgoraj navzdol:

- na sliki levo je poprhnjena livka (Clitocybe nebularis), pogojno užitna. Pravijo ji tudi meglenka. Nekateri jo valgajo v kis. Na sliki desno pa bo verjetno vretenatsa kolobarnica (Tricholoma sejunctum), pogojno užitna).
- na drugi sliki je rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica), pogojno užitna.
- na zadnji sliki pa je goba iz rodu polževk (Hygrophorus), verjetno lepa polževka (Hygrophorus speciosus), užitna.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Kragulj #456

Mislim, da je so na prvi sliki sluzaste širokolistke (Oudemansiella mucida), užitna. Včasih so tudi sivih barv.
Gobe na drugi sliki so mi bolj podobne roženosivemu različku žaltave korenovke (Collybia butyracea var. asema), pogojno užitne.
Tako je, od suše razpokana rumenovenčna mraznica (Armillaria gallica), pogojno užitna.
Na zadnji slike je verjetno bledi luskinar (Pholiota lenta), neužitna.

Lep pozdrav,
Slavko

[othyka]

Prosil bi za determinacijo gob,ki jih je včeraj nabral moj sosed. ::)
Lep pozdrav

[slavko]

Gobe na sliki so iz rodu tintnic (Coprinus). To so tiste vrste gob, pri katerih lističi postanejo sčasoma črne barve in se spremenijo v črno tekočino, v kateri so trosi. Tako klobuk sčasoma izgine. Glede na obliko in velikost sklepam, da je sosed našel pravo tintnico (Coprinus atramentarius), pogojno užitna.

Pogoj je, da nekaj časa ne pijete alkoholnih pijač, ker se sicer pojavi t.i. antabusni sindrom - najbolj očitna je rdečica obraza in gornjega dela telesa z občutkom vročine in glavobolom. Oči so otekle in rdeče, prav tako sluznica v žrelu in v dihalih. Bolnika sili h kašlju, poti se in težko diha, srčni utrip je pospešen. Pojavijo se motnje vida in govora ter omotičnost, v hujših primerih občutek strahu, zmedenosti in znižanje krvnega pritiska s kolapsom. Prebavnih motenj ni. Težave trajajo kratek čas in se ponovijo še v nekaj naslednjih dneh pri vsaki ponovni dovolj veliki količini alkohola. Podobni simptomi so značilni tudi za alkoholiziranost.

Lep pozdrav,
Slavko