Strupene gobe in sindromi zastrupitev

[ROGLA]

pomladanski hrček (Gyromitra esculenta),
orjaški hrček (Maublancomyces gigas),
ki se pojavljajo češče v vzhodnoevropskih državah, pri nas pa te gobe ne rastejo v večjih množinah. Prva znamenja zastrupitve (5-48 ur po jedi) so bruhanje z bolečinami v trebuhu in diareja. Šele pozneje se pridružijo zlatenica, krči in motnje zavesti. Srčni utrip postane slaboten in nepravilen, zavest je motena, v najhujših primerih (2-4%) sledi smrt v komi zaradi okvare jeter ali pozneje zaradi okvare ledvic.

Pomladanski hrček je dolgo veljal za užitno gobo. Sem in tja pa so se posamezniki zastrupili, vendar ne vsi, čeprav so pojedli enako količino gob. Največkrat so gobe škodovale majhnim otrokom.

Sprva so pripisovali strupene lastnosti helvelni kislini, dokler niso iz hrčkov izolirali giromitrina (N-metil-N-formyl hidrazin acetaldehida). Pri kuhanju gob se giromitrin izloči v juho ali v omako, pri praženju in sušenju pa ga precej izhlapi. Večkrat so se zastrupili kuharji, ki so vdihavali pare z giromitrinom, čeprav gob niso zaužili.

Giromitrin je zelo hlapljiva v vodi topna snov, ki pri hidrolizi preide v strupeni metilformilhidrazin. Pri zamrzovanju gob se giromitrin ohrani. S posebno pripravo je mogoče količino giromitrina v gobah toliko zmanjšati, da jed ni smrtno nevarna. Sveže gobe kuhamo 20 minut v vodi, ki jo nato odlijemo, gobe pa dobro izperemo. Najmanj nevarno je uživanje kuhanih, na zraku posušenih gob, iz katerih je izhlapela večja količina strupa.

Za dokaz, da gobe vsebujejo giromitrin, lahko opravimo kemični preskus po Pyysaloju. Na belem porcelanu zdrobimo košček klobuka in mu dodamo nekaj kapeljic 2,5-3% vodne raztopine KOH. Gobe, ki vsebujejo giromitrin, se obarvajo rdečkasto, pri drugih gobah pa ostane barva nespremenjena ali se spremeni v rumeno.

[slavko]

Rogla, zelo poučno. Hvala za prispevek.

Dodal bi še informacijo, da je pomladanski hrček na rdeči listi in ima kategorijo R:

R (Rare) - redka vrsta. Glive, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6 km; v Sloveniji je 613 kvadrantov), obravnavamo kot redke. Kadar ugotovimo, da so ogrožene, jih uvrstimo v eno od drugih kategorij, sicer pa njihovo številčnost le spremljamo, da smo ob dejanski ogroženosti pripravljeni za varstveno ukrepanje.

Vprašnaje za obiskovalce foruma v zvezi s pomladanskim hrčkom je - zakaj bi nabirali gobe, ki so lahko potencialno smrtno strupene in so v Sloveniji redke?

Lep pozdrav,
Slavko

[Andrej Banko]

Tole sem lansko leto, aprila, našel med iskanjem mineralov na Pohorju ( v mešanem gozdu nad Oplotnico ).
Mislim, da je bil to pomladanski hrček, vendar nisem 100% prepričan ...

[klavir]

Prav imate...

[sistemc]

Vprašnaje za obiskovalce foruma v zvezi s pomladanskim hrčkom je - zakaj bi nabirali gobe, ki so lahko potencialno smrtno strupene in so v Sloveniji redke?

Vse gobe so užitne. Večina celo večkrat.


Z odličnim spoštovanjem,

Janko

[josephine00]

Pozdravljeni, zanima me, ce se pri zastrupitvi z gobami(se posebej zelena musnica), vedno pojavi bruhanje in driska ali lahko ti znaki izostanejo in je vpliv samo na notranje organe, kot so npr. jetra. Hvala za odgovor.

[mladigobar]

Zanima me, ali užitno gobo, ki raste poleg strupene, res ne smemo pobrati? V mislih imam rdečo mušnico in poletnega gobana, ki imata enako rastišče. Ali je to samo ena od ljudskih neresnic? Ker tako ali tako ne moremo vedeti, kaj je nekdo pobral pred tem na istem prostoru ...

[klavir]

Josephine00, problem pri zastrupitvah z najbolj strupenimi vrstami gob je, da imajo navadno dolgo latentno dobo, kar pomeni, da se prvi znaki (tudi bruhanje in driska) pogosto pokažejo šele, ko so notranji organi že nepopravljivo poškodovani kot posledica tega, tak primer je tudi zelena mušnica, ki jo navajate...

Mladigobar, užitnost neke vrste gob ni pogojena s pojavljanjem trosnjakov drugih vrst v bližini. Gledati moramo cel organizem - v gozdnih tleh je veliko vrst gliv prepletenih med sabo s hifami. Lep potrditev tega je goba, ki se je imenovala zajedalska polstenka in je užitna, raste pa na strupenih ali vsaj neužitnih vrstah trdokožnic ali po domače krompirjevk, krompirjastih prašnic.

[mladigobar]

Mladigobar, užitnost neke vrste gob ni pogojena s pojavljanjem trosnjakov drugih vrst v bližini. Gledati moramo cel organizem - v gozdnih tleh je veliko vrst gliv prepletenih med sabo s hifami. Lep potrditev tega je goba, ki se je imenovala zajedalska polstenka in je užitna, raste pa na strupenih ali vsaj neužitnih vrstah trdokožnic ali po domače krompirjevk, krompirjastih prašnic.

Torej, užitno gobo, ki raste poleg strupene, lahko poberem.
V gobarski knjigi piše, da lahko trosni prah strupenih gob zastrupi užitne gobe, če bi jih nosili v isti košari. To drži?

[slavko]

To ne drži. Nevarno postane, če poberete napačno vrsto gobe in jo pojeste.

Lep pozdrav,
Slavko

[gobica1]

Zadnjič je mož domov prinesel jurčke. Med njimi je bila ena sumljiva, saj je bila zelo mala in spominjala me je na mlado mušnico, zato sem pogledala pod klobuček in
ugotovila, da ima lističe. Seveda sem jo vrgla proč, ostale jurčke pa narezala, oprala in nato zblanširala, nekaj sem jih tudi vložila. Nisem si mislila, da bi lahko bilo kaj narobe, potem pa sem včeraj brala eno gobarsko knjigo, kjer sem slučajno pri opisu zelene mušnice zasledila da  se lahko npr. trosni prah nabrane zelene mušnice prenese na užitne gobe.
Sedaj, ko pomislim za nazaj, ne vem ali bi moralo skrbeti, č je možno, da so se jurčki lahko okužili s trosi te gobe.
Goba je bila drugače še čisto zaprta in mlada, velika 2cm. Ali se lahko v tem primeru tudi prenesejo trosi, glede na to da je bila zaprta?

[slavko]

Ne skrbite. Če gobe nihče ni pojedel, ne bo težav.  Pri zastrupitvah z gobami je pomembna količina zaužitih gob v razmerju z maso osebe, ki gobe poje. Če je količina gob prevelika, pride do težav.

Pri zeleni mušnici je denimo kritična doza 0,1 mg na kg telesne teže (to je približno en klobuk odrasle mušnice na osebo). Trosi pa imajo zanemarljivo težo, tudi če bi se prenesli iz mušnice na jurčke. To pa ni možno, če je bila mušnica še zaprta, saj v tej fazi rasti trosi še niso dozoreli.

Mislim, da informacija iz knjige, ki ste jo navedli, ni preveč kredibilna.

Lep pozdrav,
Slavko

[Ta Pravi Gobar]

A 2 cm velike gobe pobirate ?   Pol pa se nima narod kaj čudit če bi si še Mušnico vložil - - kak naj sploh vidim razliko med 2 cm Jurčkom in 2 cm Mušnico ?   2 cm  ??  Pa kaj vam je ljudje ?  Kaj hodite z Mikroskopi pobirat gobe  ?

Gospod Slavko 0,1 mg  x 100  (kg)  je  10 mg - je 0,01 grama - kar pa mislim ja ni glih masa klobuka kake gobe ... Ste se zmotili menda  ?

Lep pozdrav vsem - ki ne nabirate ravno 2 cm gob   ???

[gobica1]

Zdravo,
hvala za odgovor. Naj vas pomirim, da ni to naša praksa, sama sploh ne pobiram gob manjših od 5 cm in nikoli takšnih za katere nisem prepričana.
Takšne pustim v gozdu, niti se jih ne dotikam.
Gobe nabiram že od malega in poznam veliko vrst (ne samo jurčkov).
Tole je pač prinesel mož, ko je šel sam, v dežju in je zgleda mislil, da je jurček, saj jo je zraven njih tudi našel. Zgleda je pobiral vse po vrsti, res ne vem zakaj jo je vzel :(
Kot sem rekla, ko sem jo videla, sem jo takoj vrgla stran, saj sem opazila da ima lističe.
Nikoli še nisem slišala, da bi se kdo zastrupil zaradi dotika gob oziroma prenosa njihovih trosov, a previdnost ni nikoli odveč.

[slavko]

Ta Pravi Gobar #42, podatek o količini strupa je pravilen. Pri masi klobika od mušnice pa bi se dalo diskutirati. Dejansko je smrtno strupena zelo majhna količina. Mislim, da je gobica1 dojela sporočilo.

Lep pozdrav,
Slavko