sezonske gobe

Začel/a klavir, 01 Julij 2010, 00:54

Prejšnja tema - Naslednja tema

klavir

 Na spodnji sliki je "dvonadstropni" primerek gobe Lactarius volemus (sočna mlečnica). Zelo zanimiva in edinstvena najdba...











rene

Zelo zanimiva gobica je to ja:) Kaj pa kaj jurčki rastejo kaj na vašem koncu klavir?Verjetno ne zaradi pomankanja dežja?

klavir

Sam sem letos našel samo dva jurčka, enega v svojem domačem gozdu, drugega na Goričkem. Je pa to bilo že v sredini junija. Trenutno jih ni, niti ni videti nobenih gob s cevasto trosovnico. Obilneje rastejo le popraste mlečnice in ponekod lisičke. Verjamem pa, da bo kmalu bolje, saj se v juliju pojavijo nove vrste, kot so zgoraj omenjena sočna mlečnica, zelenkasta golobica, polstenke, več vrst gobanov in podobno.

klavir

Tako kot drugi tudi sam opažam veliko pomanjkanje gob v naših gozdovih za vrhunec poletne sezone. Mislim, da ima Slavko prav, ko pravi, da si gobe po dolgotrajni suši ne morejo opomoči čez noč. Sam bi dodal samo še to, da utegne ležati razlog tudi v pogostih hitrih padcih temperatur, ki nastanejo ob prihodu front. Zdaj, ko imamo končno dovolj padlega dežja, bi k večji rasti gob gotovo pomagalo kakšno dvotedensko obdobje bolj ko ne ustaljenega vremena s temperaturami med 25 in 30 stopinjami. Morda bo za v petek napovedan dež na območjih, kjer ga je padlo že dovolj, gobam bolj škodil kot koristil...

Da gob res še ni, sem se prepričal tudi sam po skoraj tednu dni, ko nisem šel po gobe. V celem Črnem lesu, gozdu pri Lenartu ni bilo na spregled praktično nobene gobe. Tako da ne bi našel nič, če bi ne bilo na koncu srečnega naključja, ko sem naletel na orjaškega borovega glivca, ki se je očitno spozabil. Dovolj za dve pojedini...

klavir

Sedaj se končno zdi, da so gobe le začele s pravo rastjo. V svojem domačem gozdu pri Mariboru je bila tako vidna velika sprememba že na prvi pogled. Pa tudi za v košaro je bilo kaj dati. Največ je bilo rdečih polstenk, tam okoli sto primerkov, le-te so boljše od navadnih mavljev. Razen tega je bilo nekoliko golobic (ki si še niso opomogle), začele so rasti drobcene lisičke, ter več vrst gobanov: jesenski, žametni, svinjski (to je noroglavka) ter kraljevi goban. Vsekakor sprememba!

In sedaj le pogumno v gozd...
Obilo sreče!




klavir

Pozdravljeni, lovci na gobe!

Toplo priporočam, da greste vsi, ki bi radi radi zares nabirali gobe, na Goričko (gričevje med Muro in Rabo - na slovensko, avstrijsko ali madžarsko stran - vseeno je), saj so tam gobe trenutno res udarile na plano. Sam sem bil v petek tam in gobe res so. Zelo veliko je modrikastih golobic, odličnih za pečenje, pa jurčkov (žal tudi že pobranih), in neverjetno število bisernic (resnično kolikor hočeš, poslastica za tiste, ki upajo nabirati mušnice). Lisičke šele začenjajo z rastjo in jih še ni veliko, kaže pa, da bodo v kratkem tudi sirovke.

Najprej pa sem v gozdu zagledal dva primerka redkih karžljev, najizvrstnejših mušnic in po mnenju mnogih tudi najokusnejših gob sploh...










vicac

Pa saj se karžlji in kraljevi gobani ne smejo pobirati. Ali kako je s tem? Katera uredba govori o tem?  Sicer je pa letos kraljevih, svinjskih in ostalih gobanov res nešteto.

klavir

Spoštovani g. Vivac, imate popolnoma prav. Kraljevi goban in karželj vsekakor spadata med zaščitene gobe, s katerimi se ne smemo mastiti. Kazen za tiste nepridiprave, ki se jim zdi, da zakoni zanje ne veljajo, je okoli 200 evrov ali uklonilni zapor. Enako tudi za nezmerneže, ki mislijo, da potrebujejo več kot 2 kg gob, da se do sitega najedo. - Bi pa lahko začeli podeljevati častne medalje posebnega reda za zasluge na področju varovanja okolja vsem tistim, ki so videli rasti karžlja, pa so le ostali na sveti strani zakona. Ne bi jih bilo veliko podeljenih...

:)
 

medica

Karžlji so zaščiteni, kako strogo pa ne vem.

Ampak za Ljubljankoviče  :-* ni ovir, jih lahko brez problema kupite na tržnici.  ;)

jernej

Tako strogo, da se ne sme nabirat, kaj še le prodajat in na njen račun služit. Zdaj kaj se tiče nabiranja zaščitenih gob, v veljavni uredbi je napisano, da nobene zaščitene vrste ne smemo nabirat, čeprav se marsikateri strokovnjak s tem ne strinja. Če naberemo "zrelo" (povdarek na zrelo!) gobo ji s prenašanjem v košari naredimo veliko dobrega, saj lahko trose zanesemo zelo daleč in tako razširjamo vrsto. Če pa nabiramo mlade in "nezrele" gobe, pa naredimo več škode kot koristi (velja tudi za nezaščitene vrste in vrste, ki niso ogrožene). Pogledal sem na rdeči seznam gliv slovenije. Tam je navedeno, da je knežja mušnica redka gliva, kar pomeni, da v splošnem ni ogrožena, je pa najverjtneje omejena na posebna rastišča, drugje je pa ne najdemo. Kje so ta rastišča lahko določijo le strokovnajki, ki dobro poznajo vrsto in izvajajo reden monitoring. No in na teh rastiščih vrsto najverjetnene pametno in zmerno nabiranje ne ogroža. Sam mislim, da gobe nasploh še zelo slabo poznamo  in je ukrep, da zaščitenih in ogroženih vrst v kulinarične namene ne smemo nabirati upravičen. Dolžnost vsakega gobarja je, da zakonodajo spoštuje, čeprav se z njo ne strinja oz. je to včasih zelo težko. Če pa že poberemo zaščiteno vrsto se mormo dobro zavedati posledic, ki smo jih s tem povzročili.

markok

Ravno sem hotel odpreti novo temo o zasčitenih gobah, pa vidim da že teče debata o karžljih. Spodnji fotografiji sta nastali danes v Dutovljah na prireditvi Praznik pršuta in terana, kjer kraševci veselo prodajajo svoje pridelke, med katerimi so tudi - karžlji :-\. Tudi če jih je na primorskem dovolj, je prodajalec verjetno krepko presegel dovoljeno dnevno količino nabranih gob, pa tudi gobjih "dojenčkov" ne bi smel prodajati.  :police: pa nič.


Uploaded with ImageShack.us


Uploaded with ImageShack.us

slavko

Markok, na našem forumu je potekalo že nekaj debat o zaščitenih vrstah gob. Ob fotografijah, ki ste jih objavili in so prav v posmeh zakonu, se človek vpraša čemu sploh zakoni, če pa se jih nekateri sploh ne držijo.

Definitivno je problem v izvajanju zakona - na prazniku v Dutovljah, bi denimo policist lahko pristopil k osebi, ki je prodajala karžlje in jo oglobil za 200,00 EUR. Enako velja za tržnice po državi. Gotovo bi policisti tako na dokaj enostaven način napolnili državno blagajno. Od zaščitenih vrst gob je namreč veliko takšnih, ki jih ljudje ne nabirajo. Knežja mušnica pa definitivno ne sodi med tiste neznane. Gre torej za navado nabiranja, saj ljudje to vrsto gobe dokaj dobro poznajo. Hkrati pa knježja mušnica nima zaman slovesa že od rimskih časov dalje.

Pri nas pa je še ena vrsta gob, ki se kljub prepovedi množično nabirajo. To so gomoljike (Tuber), bolj znani pod imenom tartufi. V sosednjih državah, Italiji in Hrvaški, so nabiranje teh vrst gob omejili na določeno obdobje v letu. Tisti, ki to vrsto gobe nabira, mora plačati dovolilnico in izkazati neko osnovno znanje o gobah. Glede na dejstvo, da se v rdečem seznamu gliv rod gomoljik ne pojavlja več, bo verjetno pri nas kmalo stopila v veljavo spremenjena odredba o zaščitenih vrstah gob.

Treutno veljata obe - ogledate si ju lahko ne teh spletnih straneh: http://www.gobe.si/Gobe/ZasciteneGobe in http://www.gobe.si/Mikologija/Predlog.

Lep pozdrav,
Slavko

gorenc

Citat od: medica dne 15 Avgust 2010, 18:31
Karžlji so zaščiteni, kako strogo pa ne vem.

Ampak za Ljubljankoviče  :-* ni ovir, jih lahko brez problema kupite na tržnici.  ;)
in zakaj tudi tu politika "Ljubljankoviče "JANKOVIČI!!
Kaj ne morete te politike pustiti vsaj na enem forumu naj bo mir z politiko

kepa

Citat od: vicac dne 15 Avgust 2010, 10:37
Pa saj se karžlji in kraljevi gobani ne smejo pobirati. Ali kako je s tem? Katera uredba govori o tem?  Sicer je pa letos kraljevih, svinjskih in ostalih gobanov res nešteto.

Današnja bera odlična, poleg poletnih gobanov tudi ajdovčki.

klavir

#14
Tokratno poročilo o zanimivostih iz gobjega sveta bo mnogoplastno...

Najprej o novi izkušnji, ki jo imam s primorskega Krasa (seveda smo prvič obiskali tudi Trst). - Za začetek me je nekoliko presenetilo dejstvo, da so tamkajšnji gozdovi res popolnoma drugačni od naših (in celo od tistih, ki ležijo samo nekoliko višje ob Postojni ali Uncu), pravzaprav gre že za obmorsko makijo. Večja ali manjša plast gosto zaraščenega drevja in grmovja se prepleta s travnatimi predeli, tako je, če nabiraš v dolini ali pa zaideš na hrib. Neverjetno je že to, da so v takšnem, komaj prehodnem okolju sploh gobe, saj jih tam niti ne bi pričakoval. Je pa za »goboslovca« res zanimivo obiskati področja, ki so že po izgledu čisto drugačna (sam sem iz Maribora), torej gre pričakovati tudi drugo biotsko raznovrstnost gliv, njihovo pojavljanje in sestav. In tako je tudi v resnici bilo. – Gobe, ki sem jih videl, so bile večinoma iz družine cevark (poleg tega sem opazil še bisernico, orjaški dežnik, nekaj kukmakov ter številne majhne gobice). Bilo je precej lupljivk, zlasti ovčark (http://www.gobe.si/Gobe/SuillusGranulatus), predvsem pa najrazličnejših vrst gobanov, ki pri nas rasejo veliko manj množično ali pa sploh ne. Daleč najpogostejša je bila sicer noroglavka, se pravi svinjski goban (http://www.gobe.si/Gobe/BoletusLuridus). Vendar je bilo možno najti tudi precej zaščitenih dupainovih gobanov (http://www.gobe.si/Gobe/BoletusDupainii), mladi primerki so res prekrasni s svojim živordečim klobukom in trosovnico. Po dolgih letih sem videl tudi kar nekaj vražjih gobanov (http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas), ki jih pri nas ni več najti, nekoč pa temu ni bilo tako. Bila je pa še ena vrsta, precej bolj podobna jurčku, utegnilo bi iti za različek vražjega gobana ali za drugo vrsto. Klobuk in cevke so bile sicer slične pravemu gobanu, le ponekod so bile na rumenem trosišču vidne rdeče lise, bet je tudi prekomerno modrel. Gobe so bile že pobrane, vendar nato odvržene, kot bi se lastnik le domislil, da vendarle niso prave... - Za konec sem pa na nekem kraškem travniku proti Postojni našel kar zelo veliko dišečih sehlic (http://www.gobe.si/Gobe/MarasmiusOreades), ki sem jih tokrat prvič lahko nabiral v večjem številu. Gobice so v omaki precej pikantne, vendar ko se navadiš na to, zelo okusne.

V sredo sem pa nabiral v okolici Maribora...

Izkazalo se je, da ima nekoliko podrobnejše določevanje golobic (http://www.gobe.si/Mikologija/Russula) tudi svoje kulinarične prednosti. Tako sedaj vem, da so izmed golobic, ki sem jih letos že nabiral, za žar najboljši že znani in preverjeni modrikasta ter zelenkasta golobica, poleg teh je presenetila še užitna golobica, ki se zdi ravno tako okusna (včasih se mi sicer zazdi, da se mi med užitne golobice pomeša še neka druga, takšna z bolj mareličnimi odtenki klobuka in rahlo smetanastimi lističi, vendar je prav tako slastna). Nasprotno pa bo rjavozelena golobica odslej ostajala v gozdu ali pa bo služila za mešane omake, ker je relativno sladka, jaz pa nimam rad osladnih gob. Prav mogoče pa je, da se mi je med zgoraj naštete zamešala tudi že kakšna usnjasta ali ustrojena golobica, vendar so tudi to dobre gobe. Ko pa bom enkrat v višjih legah, bo treba preizkusiti še lešnikovo golobico na žaru, pa morda še zlatico. Za nekatere druge vrste pa že vem, da mi ne ustrezajo najbolj ( trda, jagodna, malinova – za ti dve nisem čisto prepričan, če sem ju že našel, pa olivna, okrasta, vijoličnobetna, modrolistna, spreminjava, siveča, sivozelena, itd.).

Iz bisernic (http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaRubescens) pa smo naredili tako dobre panirane zrezke, odlično...

Tokrat sem tudi nabiral mokarice (http://www.gobe.si/Gobe/ClitopilusPrunulus), čeprav so razlike med njimi in belimi livkami res majhne. Obojne imajo bel, rahlo poprhnjen klobuk, lističe po betu, pa tudi vatasto dnišče. Tudi http://www.gobe.si/Gobe/ClitocybeDealbata bi naj imela nekoliko vonja po moki, res pa je, da ima mokarica rahlo okraste lističe. - Sicer se mokarice na žaru odlično obnesejo...

Skupaj z rdečimi polstenkami je, zdaj že tretje leto, odkar jih poznam, zrasel zaščiten rdeči prekatnik, ali po domače lističasti goban (http://www.gobe.si/Gobe/PhylloporusRhodoxanthus), nekaj primerkov. Mogoče se še razrastejo... Sicer pa se mi zdi to ena najbolj fascinantnih gob. Goba, ki spada med cevarke, a ima lističe, kdo je že videl kaj takega? Dokler ga nisem prvič našel, tega sploh nisem mogel razumeti: če ima lističe, zakaj je potem v drugi družini? A vsi dvomi izginejo, ko enkrat gobico vidiš in otipaš v živo: debeli lističi delujejo namreč prav voščeni, kot da se bodo zdaj zdaj zlepili skupaj, da niti ne omenjam tako značilnih prekatov, ki so sicer manj opazni. Poleg tega goba najbolj spominja na mavlje, to je polstenke (http://www.gobe.si/Mikologija/Xerocomus), s katerimi se zdi najbolj sorodna (pa še rastejo skupaj). Poleg tega sem nekje prebral, da bi naj bila v ožjem sorodstvu tudi z rodovi http://www.gobe.si/Mikologija/Gomphidius in http://www.gobe.si/Mikologija/Paxillus. Skrajno zanimiva goba, ni kaj...

Za konec pa še o tem, kako sem spet našel modrikasto lepoglavko v Stražunu (v nekaterih virih imenovana vijoličasta lepoglavka), Calocybe ionides (sorodnica veliko bolj znane majniške lepoglavke ali jurjevke, http://www.gobe.si/Gobe/CalocybeGambosa, spomladanske gobe, ki raste aprila in maja po travnikih). Omenil sem že, kako so vijoličaste lepoglavke nekdaj tu na veliko rasle, nato so pa čisto izginile (tega je že več kot enajst let). Včeraj sem pa popolnoma nenadejano našel par primerkov okoli ene bukve ob gramozni cesti. - V literaturi spada omenjena goba med kulinarično okusne gobe. Ampak veliko bolj zanimivo je, da ta vrsta gobe pri nas menda nikjer ni omenjena, še v spisku gob v Sloveniji je nisem našel. Kakor da pri nas sploh ne bi obstajala... Med lepoglavkami sta v uradnem seznamu gob sploh omenjeni le dve vrsti, čeprav jih je še nekaj v tem sicer maloštevilnem rodu (vsega skupaj okoli štirideset vrst, večina seveda ne raste pri nas). Če je v spisku gob v Sloveniji res ni, bi jo po mojem osebnem prepričanju tja vsekakor morali vključiti, poleg tega pa jo uvrstiti med zaščitene gobe, kot so to že naredili npr. na Hrvaškem. Saj sam sploh ne vem, ali jo je že kdo drug našel v Sloveniji, omenjeno namreč ni...