Sezonske gobe 2009

[klavir]

Lep pozdrav!

Ker sem obljubil, da ne bom več filozofiral o gobah, prehajam takoj k stvari. Našel sem dve mušnici srebrne barve, za kateri sem najprej mislil, da sta čokati mušnici, zdaj sem pa skoraj prepričan, da nista. Pa tudi panterjevi ne. Obroček je komaj zaznavno nažlebkan, klobuk ni siv kot pri čokati mušnici, ampak je bolj srebrn, goba je tudi čisto brez vonja, namesto da bi imela tisti značilen vonj po redkvici. - Na spodnji sliki je levo čokata mušnica, ki sem jo dal za primerjavo, ostali dve gobi pa se v resnici še bolj razlikujeta od nje, kot se to vidi iz slike. Skratka, kar tako ju ne upamo pojesti, saj je znano, da obstaja še več vrst mušnic s sivimi klobuki, le da so redkejše.

[slavko]

Mislim, da pri sivih dveh gobah gre za podaljšani različek čokate mušnice (Amanita spissa var. excelsa), ki je prav tako užitna kot čokata mušnica (Amanita spissa). Predlagam, da v ponedeljek prinesete vzorec na mikroskopiranje.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Po dolgem času sem spet naletel na kulinarično morda zanimivo gobo, pri kateri nisem čisto prepričan, za katero vrsto gre. Razmišljam o treh možnostih: da bi to bil vražji goban (vendar dvomim, saj preveč plavi, poleg tega ga skoraj ni več najti), svetla različica žametnega gobana (a te različice v Stražunu, kjer je bila goba nabrana, nikoli ni bilo), najverjetnejša se mi pa zdi možnost, da gre za noroglavko, tj. svinjski goban, saj se na betu vidi mrežica. Noroglavke še do zdaj nisem našel. Žametnega gobana sicer vedno določim pa temnejši barvi klobuka za razliko od ostalih gobanov z rdečo trosovnico, vseeno me pa zanima, kakšne so še druge poglavitne razlike med zgoraj omenjenimi tremi različnimi vrstami gobanov z rdečo trosovnico.

Hehe, očitno še nisem ravno gobji determinator...





Lep pozdrav
Ivan

[slavko]

Bom opisal vse tri navedene gobane:
1. vražji goban (Boletus satanas), http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas, se najlaže določi po izrazito beli barvi klobuka. Ko je mlad, je ta barva res popolnoma bela, s starostjo pa postane rahlo sivkastih barv. Klobuk je gladek (ne polsten, brez dlačic), na prerezu pomodri. Ima rdečo trosovnico (sprva je rumena!) in, kar je pomemben določitveni znak, rdečo mrežico, ki je v sredini beta močneje obarvana. To je eden redkih strupenih gobanov (tudi, če ga prekuhamo).

2. žametasti goban (boletus erythropus), http://www.gobe.si/Gobe/BoletusErythropus in žametasti goban svetla podvrsta (boletus eryathropus, ssp. discolor), http://www.gobe.si/Gobe/BoletusErythropusSspDiscolor se razlikujeta v barvi klobuka. Za oba velja, da je klobuk suh, žametast (polsten, ne gladek). Klobuk  prav tako ni gladek, ampak praviloma hrapast. Že po tem se takoj loči od vražjega gobana. Naslednja razlika pa je pri betu, kjer žametasti goban nima mrežice, ampak je posut z rdečimi pikicami. Trosovnica je že od začetka rasti bolj ali manj rdeče barve. Na prerezu meso, ki je rumene barve, takoj močno pozeleni. Vendar barva izgine, če ga prekuhamo. Je pogojno užiten in ga je pred uporabo treba prekuhati (v vreli vodi, vsaj 5 minut).

3. svinjski goban (boletus luridus), http://www.gobe.si/Gobe/BoletusLuridus, ima podobno kot žametasti goban suh in žametast klobuk. Barva pa je bolj ali manj rjava Trosovnica je sprva oranžne barve, šele kasneje se obarva bolj ali manj rdeče. Na prerezu takoj pomodri. Klobuk je gladek (ne hrapast) in ni tako svetel, da bi ga zamenjali z vražjim gobanom. Bistvena razlika od zgoraj opisanih pa je na betu, saj ima svinjski goban izrazito močno poudarjeno mrežo. Svinjski goban je pogojno užiten in ga je pred uporabo treba prekuhati (vrela voda, vsaj 5 minut). Po zaužitju jedi s tem gobanom ni priporočljivo piti alkohola, saj je potem lahko škodljiv (24 ur pred in po jedi brez alkoholnih pijač).

Na osnovi tega, kar sem napisal, se da hitro ugotoviti, da je goban na sliki najbliže svinjskemu gobanu. Dobro ste sklepali.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

A bi tole lahko bil lističasti goban, oziroma rdeči prekatnik (Phyllóporus rhodoxánthus)?

Če je tako, je to zelo zanimivo, saj so gobe najdene v Stražunu na majhnem prostorčku,
kjer pa je prisotna izrazita pestrost gob: skupaj rastejo rdeče polstenke, spreminjavi gobani in še tale zanimiva stvarca;
verjetno kar tri vrste bolj redkih vrst gob...

[slavko]

Mislim, da je ta zanimiva stvarca na sliki rdeči prekatnik (Phylloporus rhodoxanthus), ki je v Sloveniji zaščiten.

Sicer je užitna goba, kar je pa najbolj zanimivo, je to, da ima lističe in spada k cevarkam, torej gobanom podobnim gobam, ki imajo pod klobukom cevke.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Definitivno bo držalo, da je Stražun res zelo dober gozd za gobe, kjer je mogoče najti skoraj vse. Tako je zelo zanimiv
za tistega, ki ga zanima dosti vrst najdenih gob, tudi takih redkejših, ni pa primeren za onega, ki bi si rad napolnil
košaro le z jurčki in lisičkami, čeravno se najde tudi to, zlasti lisičke. - Letos so zelo zgodaj pričele rasti tudi že
mrtvaške trobente, ki so slikane na prvi sliki. Na drugi pa so verjetno druge gobe, saj je prisotnih več razlik. Morda
gre za sive lisičke, moti pa to, da nimajo žilic, ampak gubice kot trobente. Slednje sicer s starostjo lahko posivijo,
te pa so bile sive tudi mlade. In v takem primeru pride zelo prav dejstvo, da v družini lisičark ni strupenih vrst...






To pa še ni vse. Poleg številnih ostalih vrst gob sta pri Brezju na majhnem, suhem drevesu zrasli še dve jetrenki, 
mislim, da na brezi. Izkazalo se je, da gre gobi po pravici oznaka kulinarična specialiteta, ki se s svojim izvirnim
kiselkasto-trpkim okusom lahko kosa tudi z gomoljikami (pečena in posoljena ali surova, pokapana v slanici).
(Ljudje, ne ponavljajte tega za menoj, nabiranje zaščitenih vrst gob je zelo neodgovorno dejanje, za kar je
predpisana tudi denarna kazen.)

Da pa ni slike, je razlog preprost: pozabljivost...

[slavko]

Če imajo gobe gladko trosovnico, ne žilic, bi lahko na krožniku bile žolte tronbente, ki so nekoliko bolj zrele. Lahko pa tudi lijaste lisičke z manj izrazitimi žilicami.

Sive lisičke imajo bolj izrazite žilice; trosišče je sivih barv in bet bolj ali manj rjav.

Lep pozdrav,
Slavko

[barzen]

Spet tretja možnost pa so nagubane patrobente, ki v dobrem okolju lahko zrastejo tudi prek 5 cm.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[klavir]

Mislim, da ima prav Barzen. Na tej gobarski strani sicer nisem našel kakšnih slik teh gob, jih je pa drugod na svetovnem
spletu precej. Slike s te povezave bi lahko povsem ustrezale tem gobam, kot so izgledale v gozdu.

http://www.hlasek.com/pseudocraterellus_sinuosus_ac1706.html

Bile so prav tako blatne in jih je bilo komaj mogoče oprati (zato mogoče moja slika ni najverodostojnejša). Na spodnji
strani imajo definitivno gubice, ne letvic, gotovo ne gre za črno trobento, še manj za žolto ali pa lijasto lisičko. In ker
nima žilic, tudi ne more biti siva lisička, kot je Slavko že poudaril. Tako nam verjetno res ostane samo še nagubana
patrobenta. Zanimivo bi bilo izvedeti še kaj več o tej gobi, na primer to, ali je zelo redka (čeprav je ni na seznamu
zaščitenih vrst), pa tudi to, zakaj ne spada v čisti rod trobent (kaj označuje tisti ½pa½ oziroma ½pseudo½).

Kakorkoli, upajmo, da bo skupaj s trobentami in lisičkami prav dobra...

[slavko]

Božo Malovrh je v Gorenjskem glasu napisal članek, kjer opisuje razliko med črno torbento in nagubano patrobento, http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=26296&from=arhiv.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!

Danes sem spet gobaril na svojem koncu in našel zelo veliko golobic (modrikastih, zelenkastih in ostalih), bile pa so tudi
lisičke in trobente in relativno veliko vrst griv.

O naslednjih treh gobah imam svoje mnenje, vendar bi želel preveriti, če imam prav.


Na tej sliki je golobica (klobuk je slikan), lističi so okrasto-rumenkasti, bet ima rožnat pridih. Goba ima precej močan
vonj, vendar bi težko rekel, po čem. Zanimiva golobica, ki je še nisem videl.





lp

[slavko]

Golobica na sliki bi po opisu in izgledu klobuka lahko bila malinova golobica (Russula romelii), ki je pogojno užitna.

Na sredinski sliki je verjetno rumena griva (Ramaria flava). Je lepih rumenih barv, kot lisička in ima precej belega "mesa". Je užitna.

Na zadnji sliki pa mislim, da je nekoliko čuden leponogi goban (Boletus calopus), čeprav je na hitro podoben mlademu navadnemu porfirniku (Porphyrellus porphyrosporus). Leponogi goban je neužiten.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!

Tokrat pa zelo enostavno vprašanje: a so vse gobe na spodnji sliki za v lonec? Slikani sta dve rumeni in dve bolj
oranžni grivi.



In ker bodo skoraj začele rasti štorovke, bi želel vedeti še neke podrobnosti glede kisanja teh gob. Predlani so bile
tako narejene zelo dobre, prejšnje leto pa tako kisle, da se jih je komaj dalo jesti (npr. zraven kraškega pršuta).
Vendar ne vemo več, po katerem receptu smo naredili gobe takrat, ko so bile dobre. Mislim, da je najpomembnejša
prava kombinacija kisa in vode. Zato prosim tiste, ki pogosto kisate gobe, da mi malo zaupate "male skrivnosti velikih
kuharskih mojstrov".

lp

[medica]

Jaz uporabljam 2 dela vode in en del kisa za vlaganje (9% ocetne), tako sigurno niso prekisle. Dodam malo popra in lovorja. Lahko dodaš še malo soli ali sladkorja (žličko na kozarec) po okusu.