nova knjiga

[barzen]

Včeraj sem prejel novo knjigo o gobah založbe UČILA: GOBE priročnik, ki je prevod nemškega "low cost" dela PILZE. Sama knjiga vsebuje nekaj čez 120 zelo dobro izbranih pogostih gob - tudi na slovenskem (cca. 260 strani) in zadovoljive opise in priporočila, tako da sama knjiga glede na predvideno ceno ni slab nakup. Po vsej verjetnosti se bo cena gibala nekje med 11 in 15 EUR, glede na podobne izdelke, ki jih premore založba (ponudbe na internetu še ni).
Pišem pa predvsem zaradi opravičila (bil sem namreč zadolžen za strokovni pregled), ker je nekaj slik dvomljive kvalitete (to se sicer dogaja v vsaki knjigi, ne glede na avtorstvo in obsežnost), vendar me je zbodla v oči slika zelene mušnice, ki se pojavi na strani 9 in 97. Problem je namreč, da gre pri takih izdajah za koprodukcije in se slikovno gradivo po zagotovilih založbe ne more zamenjati. Uspelo mi je sicer na strani 9 zapisati, da gre za sliko citronaste mušnice, pri opisu zelene mušnice (strani 96-99) pa je dodan stavek, da sliko zelene mušnice zelo hitro zamenjamo s sliko citronaste mušnice, kar je le deloma res. Zato se vam že v naprej opravičujem, ker nisem uspel doseči več. Od ostalih slik pa je še najbolj problematična slika male štorovke, ki pa je tudi v živo (prinešenea na razstavo na determinacijski večer) ni med najlažje prepoznavnimi gobami.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[klavir]

Mene bi pa na tem mestu zanimalo nekaj odgovorov na neko drugo temo: koliko je sploh staro kraljestvo gob (gliv) na Zemlji? Ali sodi v najstarejši čas formiranja živih bitij? So se istočasno razvile glive in ½prave½ gobe? A so že na samem ½nastanku½ bile prisotne iste goboslovne vrste kot danes (morda v manjši pestrosti) ali ne? Je tudi na primer pračlovek lahko nabiral iste vrste gob: od gobanov in lisičk do smrčkov in golobic? Ali se še danes lahko razvijejo nove vrste gob? - To so taka zanimiva vprašanja, na katera ne najdeš odgovorov v nobenem gobarskem priročniku...

[jernej]

Ja to so zanimiva vprašanja na katera pa ne vem, če bomo znali natančno odgovorit. Jaz lahk povem kolk sem se o glivah naučil iz gimnazijskih učbenikov pri biologiji. Dans domnevajo, da so se glive začele samostojno razvijati takrat kot rastline in živali. Niso dokazali, da bi imele glive rastlinske oz. živalske prednike. Le za eno skupino- oomicete so dokazali, da imajo izvor pri algah. Vemo tudi to, da se vse glive niso razvile iz enega skupnega prednika  ampak iz večjih. Seveda se niso istočasno razvile vse vrste in tudi zdaj so mnoge glive na zemlji zelo preproste in domnevajo, da so takšne bile prve glive. Takšne so npr. sluzavke (čreslov cvet) in nižje glive (kvasovke). Domnevajo tudi, da so se višje glive(prostotrosnice in zaprtotrosnice) razvile iz nižjih. Glive so tak kot vse ostalo vključene v evolucijske procese in se vse skozi spreminjajo. "Prave" gobe so vezane na rastline, zato so se verjetno ravile še le po pojavu semenk oz. že brstnic. To je blo že mnogo prej pred pračlovekom in verjetno so kaki neandertalci nabirali iste gobe kot mi. Tudi danes se spreminjajo glive v nove vrste. Podvrsta, različek, oblika vse to so vrste v nastajanju. Samo to so počasni procesi, ki se jih ne vidi. Vprašanje pa je tudi kak sedaj človek vpliva na te procese z spreminjanjem življenjskega okolja.

[slavko]

Hm, koliko bi naj bilo staro kraljestvo gliv? Zanimivo vprašanje.

Malce sem brskal po internetu in našel članek, ki morda ponuja odgovor na to vprašanje, http://science.jrank.org/pages/2890/Fungi-Evolution.html".

V članku je omenjeno, kako posamezne fosilne najdbe nakazujejo, da so gobe obstajale že pred 4 milijardami let. Potemtakem glive nedvomno sodijo v najstarejši čas živih bitij.

Ob branju članka se ponuja tudi odgovor na naslednje vprašanje, ali so se istočasno razvile glive in "prave gobe"? Fosilni ostanki skozi razna obdobja kažejo da temu ni tako.

Je pa v članku omenjeno, da fosilni ostanki kažejo hitro in divergento evoluvijo gob pred 20 milijoni let, v času terciarja. Takrat naj bi rasle tudi takšne gobe, kot jih poznamo danes. Kar pomeni, da so jih jedli vsi naši predniki (še štirinožni).

Očitno se je v terciarju dogajalo nekaj zelo zanimivega, saj je večina gob od takrat bolj ali manj nespemenjenih. Zelo verjetno je, da je okolje v terciarju signifikantno vplivalo na izoblikovanje toliko novih vrst gobjih organizmov.

Če to misel nadaljujem, bi lahko trdil, da se podobno lahko zgodi tudi v kakšnem drugem okolju, drugega obdobja. Zato se evolucija gobjih organizmov gotovo ni zaključila. Verjetno so spremembe tako majhne, nesignifikantne in se dogajajo na daljšo dobo, kar je težko opazovati.

Gobarski priročniki imajo predvsem namen zainteresirani javnosti predstaviti vrste gob, ki so zanimive iz kulinaričnega zornega kota. Zato v njih najdemo užitne in običajno tiste strupene vrste, ki so bodisi užitnim podobne, ali pa se jih moramo izogibati zaradi tega, ker so smrtno strupene.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Tokrat se pa moram res zahvalit za ta dva odgovora. Krasno!

[barzen]

Nekoč sem zasledil, da so se deli gob ohranili v jantarju (nekje do 250 milionov let) in shranil eno slikco okoli 100 milionov starega kosa jantarja.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek