Spomladanske gobe

[klavir]

Spet se je pričel nov ciklus brstenja narave in čas je, da zopet gremo po gobe, če nismo hodili že prej. In prej ali slej kaj najdemo. V tem času so nam glavna skrb marčnice, ki jih bomo lahko našli še nekaj časa. Je pa še veliko gobic, ki rade rastejo prav v tem letnem času. Na aranžmaju spodaj so tako predstavljene štiri užitne vrste.




Ko začnejo cveteti vrbe, je to najzanesljivejši znak za pojavo prelepih smrčkom podobnih čeških hrčkovcev, ki se od slednjih na pogled razlikujejo samo po prostem robu klobučka - so pa tudi nekoliko manjši.

Narava nam torej ponuja številne lepote v podobah srebrnkastih marčnic, škrlatno rdečih čašic, le na prvi pogled monotonih uhljevk, v neskončnost razbrazdanih hrčkovcev... treba je samo stopiti pomladi v pozdrav.

[grbanj]

Pozdravljeni,

po včerajšnjem nabiranju marčnic v Sp. Dupleku kjer se je zbralo kar veliko članov in se je na žalost končalo z slabim rezultatom, zaradi česa so bili nekateri precej razočarani  >:(   sem se danes ponovno podal na gobarjenje in to na Goričko.
Izredno sem se presenetil  in seveda bil tudi navdušen nad samo najdbo teh gob. Izgleda da bodo marčnice komaj zdaj začele poganjat jinh  bomo še brali.

lep pozdrav in veliko sreče pri  letošnjem gobarjenju 

[klavir]

Nocojšnji sestavek bi želel posvetiti smrčkom podobnim gobam, češkim hrčkovcem (smrčkovcem), ki se učeno imenujejo (ptycho)verpa bohemica.




Češki hrčovec je pravi znanilec pomladi, saj se pojavlja že v marcu, ko pričnejo poganjati najzgodnejši poganjki. Najboljši pokazatelj začetka rasti čeških hrčkovcev je tisti čas, ko cvetijo vrbe, po nekaterih virih še posebno pepelnatosiva vrba (Salix cinerea), pod drevesi katere bi se naj češki hrčkovci redno pojavljali.




Te gobe se od smrčkov (rod Morchella) najbolj razlikujejo po tem, da se klobuk v nobenem primeru ne dotika beta, da le-ta ni votel, ampak zapoljnjen z vati podobno belo snovjo, čas rasti čeških hrčkovcev pa prehiti smrčke kar za dobrega pol meseca.




Češki hrčkovci po kvaliteti ne zaostajajo veliko za smrčki, zato jih lahko pripravimo na iste načine kot slednje, lahko jih tudi sušimo.




In zdaj še najbolj zanimivo vprašanje: kje najti te gobe. Odgovor bi bil, da lahko češki hrčkovci zrasejo pravzaprav kjerkoli. Največkrat pa v obrežnih lokah. So redkejši od smrčkov, rastišča so še bolj skrita, skoraj vedno jih je mogoče najti zgolj po naključju. Če pa naletimo na rastišče, se lahko zgodi, da na nekaj kvadratnih metrih zrase več kot sto gob. - Za zanimivost naj povem, da sem sam (po naključju) odkril dve taki rastišči in da sedaj res močno rasejo. Pravzaprav jih je preveč! Poleg tega pa jih na primer v Ameriki sploh ne štejejo med užitne gobe, ampak med t.i. ½false morels½, med katere spada tudi pomladanski hrček. Navajajo prebavne težave pri nekaterih ljudeh ter možno oslabitev srčne mišice pri velikih količinah zaužitih gob (podobno kot po najnovejših dognanjih pri zelenkasti kolobarnici - Tricholoma equestre). Nekje navajajo celo giromitrin, vendar je to osamljen primer. Pametno je biti torej zmeren...

In za konec še spodnja slika: koliko teh prelepih gobic lahko najdete na njej? (potrebna bo povečava čez cel ekran) ;)

[grbanj]

 ;)Po enem tednu sem se spet odpravil v gozd na lov na gobe. Vesel sem da se je uresničila moja napoved ker marčne polževke res rastejo in upam, da še bodo nekaj časa. Seveda to se lahko tudi sami prepričate iz priloženih slik. Gobe sem nabral cca. v eni uri pa pol.
Pa lep vikend in veliko sreče pri gobarjenju :o  ::)

[klavir]

S češkimi hrčkovci sem sicer objavil že dosti slik, ampak tole pa še moram dati gor:  :)




Ko sem se včeraj sprehajal z našim zlatim prenašalcem ob Dravi (ker ima zelo rad vodo), je bilo veliko lepih škrlatnih čašic in čemaža, nisem pa mislil, da lahko najdem še eno rastišče čeških hrčkovcev (glej zgornji dve sliki). Tako, da jih je zdaj pri hiši v resnici preveč, da bi jih pojedli sproti, človek pa se komaj premaga, da ne pobere čisto vseh. (Nekateri reveži pa medtem nikakor ne morejo najti teh gob ali sploh katerihkoli spomladanskih jamičark - tudi sam sem bil nekaj let med njimi...).

Tako. Bodi o čeških hrčkovcih dovolj, zdaj bodo kmalu začeli rasti čisto pravi smrčki in njim podobne gobe, predlagam, da napravimo na tej strani kakšno lepo galerijo najboljših fotografij teh gob.

Pa lep pozdrav vsem gobarjem (in ostalim ;))

[Grega]

Živjo!

Mene pa zanima katere gobe najbolj rastejo sesedaj, v drugi polovici aprila ter kako jih determinirati in kje so njihova rastišča.

Vsaka pomoč (tudi kak uporaben link) bo mi zelo prav prišla :). Že v naprej hvala.

LP
Grega

[slavko]

V aprilu se prične gobji svet prebujati. V tem času lahko rastejo nekatere vrste iz naslednjih rodov gliv:

- vrste iz rodu smrčkov (Morchella), http://www.gobe.si/Mikologija/Morchella,
- vrste iz rodu hrčkov (Gyromitra), http://www.gobe.si/Mikologija/Gyromitra,
- vrste iz rodu hrčkovcev (Ptychoverpa), http://www.gobe.si/Mikologija/Ptychoverpa,
- vrste iz rodu kapičarjev (Mitrophora), http://www.gobe.si/Mikologija/Mitrophora,
- vrste iz rodu čašic (Sarcoscypha), http://www.gobe.si/Mikologija/Sarcoscypha,
- vrste iz rodu skledic (Peziza), http://www.gobe.si/Mikologija/Peziza,
- vrste iz rodu storževk (Strobilurus), http://www.gobe.si/Mikologija/Strobilurus,
- vrste iz rodu tintnic (Coprinus), http://www.gobe.si/Mikologija/Coprinus,
- vrste iz rodu ščitarjev (Pluteus), http://www.gobe.si/Mikologija/Pluteus,
- vrste iz rodu drhtavk (Tremella), http://www.gobe.si/Mikologija/Tremella,
- vrste iz rodu črnivk (Psathyrella), http://www.gobe.si/Mikologija/Psathyrella,
- vrste iz rodu širokolistk (Megacollybia), http://www.gobe.si/Mikologija/Megacollybia,
- vrtse iz rodu rdečelistk (Entoloma), http://www.gobe.si/Mikologija/Entoloma,
- vrste iz rodu korenovk (Collybia), http://www.gobe.si/Mikologija/Collybia,
- vrste iz rodu lepoluknjičarjev (Laetiporus), http://www.gobe.si/Mikologija/Laetiporus,
- vrste iz rodu žveplenjač (Hypholoma), http://www.gobe.si/Mikologija/Hypholoma,
- vrste iz rodu štorovk (Kuehneromyces), http://www.gobe.si/Mikologija/Kuehneromyces,
- vrste iz rodu luknjičarjev (Polyporus), http://www.gobe.si/Mikologija/Polyporus,
- vrste iz rodu smetiščarjev (Bolbitius), http://www.gobe.si/Mikologija/Bolbitius.

Raste lahko še marčna polževka, http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusMarzuolus, borov goban, http://www.gobe.si/Gobe/BoletusPinophilus in že tudi katera od mušnic, npr. medlorumena mušnica, http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaGemmata. Pa še kaj bi se dalo najti.

Za določevanje gob je treba imeti znanje in prakso, zato priporočam vključitev v katero od gobarskih/mikoloških društev v Sloveniji. Rastišča zgoraj opisanih vrst so različna, od logov pri potokih oz. rekah, pa vse do travnikov in gozdov. Nekatere uspevajo na lesu, druge so mikorizne in za rast pootrebujejo partnerja (običajno drevo). Težko je natančneje opisati rastišča, saj ima skoraj vsak rod svojo ekologijo. Potrebna bo kilometrina in potrpežljivost.

Lep pozdrav,
Slavko

[Grega]

Hvala za odgovor!

Glede prakse in kilometrnie mi je vse jasno :D. Sicer nekaj od teh gob že poznam, vendar pa me je zanimalo bolj na široko, kaj se še kaj nabira..

Drugače pa sem iz LJ in je MB zame malo predaleč, premišljujem pa, da bi se mogoče učlanil v društvo v lj. Imate pa vi drugače najbolj podrobno stran in aktiven forum :) tako da je to tudi razlog zakaj sem na vašem forumu :D.

LP
Gregor

[slavko]

Iz rodu smrčkov najpogosteje nabiramo užitni smrček, http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaEsculenta, iz rodu hrčkov ničesar, ker so strupeni, iz rodu hrčkovcev nabiramo češki hrčkovec, http://www.gobe.si/Gobe/PtychoverpaBohemica, iz rodu kapičarjev pa šiljasti kapičar, http://www.gobe.si/Gobe/MitrophoraSemilibera. Vse opisane vrste so pogojno užitne in jih je pred uporabo treba termično obdelati (kuhati, pražiti...). Rastejo v logih, običajno ob potokih ali rekah. Poskusite obiskati kakšno rastišče ob Savi. Predlagam po dežju.

Iz ostalih rodov, ki sem jih opisal, nabiramo žvepleni lepoluknjičar, http://www.gobe.si/Gobe/LaetiporusSulphureus, ki raste na drevesih. Je pogojno užiten (termična obdelava), meso pa ima podobno strukturo kot piščančja prsa. Zato mu čez lužo pravijo "Chicken of the wood".

Nabiramo še marčne polževke, http://www.gobe.si/Gobe/HygrophorusMarzuolus, ki še rastejo v gozdovih. Kmalu pa se bodo lahko nabirali prvi gobani, borovi gobani, http://www.gobe.si/Gobe/BoletusPinophilus, ki včasih poženejo že konec aprila.

V Ljubljani imate najstarejše gobarsko društvo v Sloveniji. So aktivni, razstave prirejajo na Gospodarskem razstavišču, pogosto organizirajo tudi strokovna predavanja v prostorih društva, ki se nahajajo v Veselovi 13. Več si lahko preberete na njihovi spletni strani, http://www.gmdljubljana.si/.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdravljeni, lovci na smrčke!

Kako kaj gre? Sodeč po objavah na forumu bolj slabo... Ali pa ste vsi tako skromni? Saj to je lepo, no, ampak drugi nimamo potem nič od tega.
In ker že kar nekaj časa čakam na kakšno podobo mavraha v tej rubriki, bom prilepil spet eno svojo, žal tokrat ne najbolj uspelo fotografijo. Nabrali smo jih v ponedeljek malo več kot trideset primerkov; zdi se mi, da so nastopali v treh različnih variantah, kot klasični Morchella esculenta, okrogloglavi in za pest veliki Morchella rotunda in temnejši Morchella vulgaris. Tega s slike sem uvrstil med okrogloglavega.




Včeraj (v četrtek) pa sem se na slepo podal na lov za smrčki ob potoku Bistrica na Kozjaku, ob katerem se vije glavna cesta na Duh na Ostrem Vrhu. Našel jih nisem, kar pa še ne pomeni, da kljub dežju ni bilo prijetno. Tik preden se cesta odcepi od potoka in se prične strmo vzpenjati, ustvari potok lepo, sicer nekoliko močvirnato sotesko. In tam je bilo na obeh straneh potoka več škrlatnih čašic (Sarcoscypha coccinea), kot sem jih kadarkoli prej vsega skupaj videl. Na stotine... Zanimivo je tudi to, da so zrasle na vejah iglavcev, saj običajno temu ni tako.




Nekaj malega sem jih tudi pobral. Svetujte mi, če lahko, na kakšen način so najboljše, saj smo se tistih enolončnic, o katerih sem pisal pozimi, že malo naveličali.

In za konec še tale najdba. Takšne rumene čašice sem videl prvič. Ni jih bilo veliko. Podobne so nekaterim gobam iz rodu Peziza, vendar se opis nikjer ne ujema s časom rasti. - Če so redke in jih potrebujete za razstavo, jih lahko zamrznem, da bodo počakale.




In, saj res, kako je bilo na smrčkijadi?

lp

[slavko]

Tale zadnja vrsta je skoraj zagotovo žareča kupica (Caloscypha fulgens), http://www.gobe.si/Gobe/CaloscyphaFulgens, saj se vidi, da raste v iglastem gozdu. Pred kratkim jo je našel Jernej in mi poslal sliko, ki je že na spletni strani. Goba je sicer užitna, vendar je pri nas zaščitena. Za razstavo pa bo to ena vrsta več. Super!

Lep pozdrav,
Slavko

[jernej]

Klavir, mi lahko poveš malo več o rastišču kupice. Kakšen gozd je bil tam. domnevam da iglast (a je bilo v sestoju več jelke al smreke) Domnevam tudi, da je tam tut nekaj listavcev. A je rastlo več trosnjakov ali samo ta dva na sliki. Je bilo na samem rastišču dosti igličastega in listnatega odpada?

[klavir]

Te gobice, ki te zanimajo, so rasle na levem bregu potoka na lokaciji, ki sem jo opisal zgoraj. Gozd je bil vsekakor iglast s sestojem, kakršen je tam pač razširjen. Listavci so bili v zanemarljivi manjšini. Videti je bilo posamezne kupe spravljenih vej smrek oziroma jelk. Bilo pa je kakšnih 10 primerkov.

[klavir]

Zadnja dva tedna sem pridno iskal gobe. Tu je rezultat.

Na spodnjih treh slikah so tri različne vrste gob, ki jih ne poznam. Pomagajte mi jih določiti.

Ta je rasla v višinskem iglastem gozdu ob štoru:




Ta na peščenih tleh v travi ob poti:




Ob debelejši veji v loki pa sem našel tele:




Na zadnji aprilski dan sem našel tudi zadnjega smrčka. Tako se sezona, v kateri smo našli približno šestdeset smrčkov, kar je čisto v redu, končuje. Sam bom sicer še približno pol meseca hodil iskat te gobe v višje lege, vendar najbrž ne bom našel nič, saj ne poznam prostorov... Spodaj prilagam še dve sliki, ki sem jih naredil v nedeljo.







P.S.: Če kdo pozna kakšno drevo, na katerem je šele začel rasti žvepleni lepoluknjičar, pa ga sam ne mara jesti, je vljudno vabljen, da izda njegovo rastišče, če je na štajerskem koncu. Nekateri ga namreč prav cenimo, vendar samo, dokler je prav mlad. Sam poznam le eno rastišče (drugo je pri Monoštru :() in zaenkrat na prvem gobe še niso pognale. Če bodo, jih bo že tam veliko več kot dovolj, ampak kaj če ne...

[jernej]

1.Ena izmed rdečelistk (verjetno hirtipes ali vernum).2. Lahko bi bla kaka trobljica. Zadnje pa mislim, da je nagubana čeladica. Kar se tiče mavrahov v  višjih legah. Jaz sem dost prehodo okol pri nas še prej ko sem raziskovalno delal pa poznam samo 2 rastišči. Rastejo višje tudi, samo dost manj in tut manj cajta kot pa v kaki loki v nižinah. Tak da morš met vulko sreče, da si ob pravem cajtu na pravem mesti.