katera goba je to

[Grega]

Pozdravljeni!

Zanima me če gre na naslednjih treh slikah res za žametastega gobana. Rastel je pod iglavci, meso je rumeno in je v trenutku po preprezu pomodrelo, sedaj pa ni več modro ampak je sivo (se mi zdi). Mrežice tudi nima kolikor se to da presoditi..

slike so zadnje tri v albumu:
http://picasaweb.google.com/gregor.treska

Zanima me tudi kako je žametastega gobana najlažje spoznati in ločiti od ostalih podobnih strupenih gobanov.. Gre tukaj le za mrežico in odtenke ali je še kaj drugega?

Že vnaprej se vam zahvaljujem za determinacijo!
Hvala!

LP
Gregor

[BubikolRamios]

Bukov gozd, Komarča,Premer klobuka 4 cm, 'korenina' še daljša kot na sliki, steblo iz dveh plasti.
Katera je ta ?

[slavko]

Mateja, na prvi sliki so sivi zajčki (Lyophyllum fumosum), užitni in okusni so. Pri zajčkih je treba biti pozoren, da jih ne zamenjamo s strupenimi rdečelistkami (Entoloma). Test je dokaj enostaven. Gobe pustite čez noč v hladilniku. Če so lističi pod klobukom naslednji dan rožnate ali rdeče barve, ste nabrali rdečelistke in gobe odvrzite v gozd. Če pa so lističi še zmeraj sive barve, ste našli zajčke. Rdečelistke tudi praviloma ne rastejo tako šopasto kot zajčki. Zajčke seveda lahko vložite.


Na drugi sliki je žametasti goban (Boletus erythropus), pogojno užiten. Pred uporabo prekuhati. Ko ga prekuhavate, ne mešati z drugimi gobami.

Na tretji sliki je ena od koprenk (Cortinarius). Mislim, d a je na sliki kolobarniška koprenka (Cortinarius glaucopus), ki je užitna. Vendar bi za zanesljivo določitev potreboval mikroskop. Pri koprenkah je treba biti previden, saj je med njimi veliko smrtno strupenih.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Bubiko Ramios, mislim da je na sliki ena od širokolistk. Najbliže bi lahko bila žametna širokolistka (Oudemansiella nigra), ki je neužitna. Značilno za širokolistke je dolg koren, ki je povezan s trhlim lesom.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Grega, na zadnjih treh slikah je sigurno žametasti goban (Boletus erythropus), ki je pogojno užiten.

Žametasti goban nima mrežice, ampak ima po betu kopico rdečih pikic, rdečo trosovnico in žametast bolj ali manj temno rjav klobuk. Na prerezu takoj potemni. Po prekuhavanju se povrne rumena barva.

Podobni gobani, ki bi jih lahko zamenjali, imajo mrežico.

Lep pozdrav,
Slavko

[BubikolRamios]

kako je s tem: http://nomen.at/Oudemansiella%20nigra
Katerega imena se je treba držat ?
Googlanje za drugim imenom celo najde fotografije natančno takšne gobe kot je na moji sliki.

[slavko]

V Sloveniji je leta 1998 bila izdana publikacija Seznam gliv Slovenije, 2. dopolnjena in posodobljena izdaja, ISBN 961-90647-0-4, avtorjev Poler A., Vrščaj D. in Boh A. V njej je opisanih približno 3000 vrst gob. Zaenkrat je še v veljavi. V pripravi pa je nov seznam gliv Slovenije. Ta bo usklajen s poimenovanji, ki jih uporabljajo v bazi Index Fungorum. Delno ga koristimo že na naši spletni strani. Pri imenu gobe so tako označeni tudi sinonimi, ki se uporabljajo pri poimenovanju glive.

Če iščete na Index Fungorum (http://www.speciesfungorum.org/Names/Names.asp) in vpišete ime Oudemansiella nigra, boste kot rezultat iskanja dobili: Oudemansiella nigra Dörfelt (1973), (= Xerula caussei), kar pomeni, da je po njihovem mnenju pravilno poimenovanje žametne širokolistke Xerula caussei, Oudemansiella nigra pa je eden od sinonimov.

Če na Index Fungorum vpišemo Xerula caussei, dobimo:

Current Name:
Xerula caussei Maire, Bull. trimest. Soc. mycol. Fr. 53: 265 (1937)

Synonymy:
Marasmius caussei (Maire) Pilát,: 185 (1951)
Oudemansiella caussei (Maire) M.M. Moser, Nova Hedwigia 28(1): 19 (1977)
Oudemansiella nigra Dörfelt, Česká Mykol. 27: 28 (1973)
Xerula nigra (Dörfelt) Dörfelt, Landschaftspflege Naturschutz Thüringen 14(3): 60 (1977)

Kot ste opazili, tudi pri poimenovanju na Avstrijskem strežniku http://nomen.at/Oudemansiella%20nigra priznavajo ime Xerula caussei.

Pravilna sta oba imena, vendar na področju imenovanja gliv vlada določena zmeda, kar je posledica zgodovine. V Index Fungorum raziskujejo pisne vire poimenovanj in priznavajo avtorstvo tistemu, ki ima prvi pisni vir.

Podobno je tudi pri poimenovanju rodov. Na primeru žametne širokolistke, bi lahko dali pri rodovnih imenih enačaj: Xerula = Oudemansiella.

Z izdajo novega seznama gliv Slovenije bo kar nekaj sprememb v poimenovanju gliv. Seznam se je v Mikološki zvezi Slovenije usklajeval nekaj let. Mislim da bo izdan naslednje leto. Do takrat pa, kot rečeno, uporabljamo zgoraj omenjeno publikacijo.

Lep pozdrav,
Slavko

[mateja]

Hvala za odgovor! Zajčki so sicer že v kozarcih, tako da ne morem več testirat. No, tam kjer sem jih nabrala, jih je še nekaj. Za test bo že.
Kako pa tisto koprenko ločiš od strupene? Kaj se vidi pod mikroskopom? Teh gob najdem vedno veliko, pa jih nihče ne pobira. Ravno tako ne žametnih gobanov, pa jih je ogromno. Torej je prekuhan ravno tako dober kot jurček?

Lep pozdrav, Mateja

[slavko]

Žametast goban ima nekoliko drugačen okus kot jesenski ali poletni goban. Predlagam, da sami testirate. Nekaterim je okus všeč, drugim spet ne.

Pri koprenkah velja splošno pravilo: če imajo ob prerezu belo meso, prijetnega vonja in okusa, potem gre za užitne vrste. Koprenki iz vaše slike je precej podobna ena strupena in sicer kafrna koprenka (Cortinarius camphoratus). Spoznate jo kar hitro, ker ima neprijeten vonj. Pri nekaterih drugih koprenkah pa so razlike komaj opazne.

Pod mikroskopom se vidijo mikroskopske strukture gob, kot npr. trosi. Podobno kot imamo ljudje prstni odtis, ki je nezamenjljiv, imajo gobe trose, ki se ločijo od gobe do gobe. So različnih oblik, velikosti in barv.

Lep pozdrav,
Slavko

[sašo]

Danes sem v pretežno iglastem gozdu v mahu našel tri gobane, za katere domnevam, da so borovi gobani. Prosim za pomoč pri prepoznavi teh gob.

Najlepša hvala

[slavko]

Na slikah so borovi gobani (Boletus pinophilus).

Lep pozdrav,
Slavko

[Grega]

Živjo!

Zadnjič ste determinirali moje žametaste gobane tako da sem jih pridno nabiral tudi danes, vendar pa je pri temu zmotilo to da jih je bilo toliko pa tudi veliko jih je bilo prevrnjenih. Ali sploh kdo nabira to vrsto gobanov? da jih je možno tako veliko najti. Kljub vsemu sem se odločil da tudi tokrat še prilepim sliko gor ob enem pa bi prosil če ima mogoče kdo slikanega še kakšnega vražjega gobana kjer bi si lahko pobližje ogledal kako zgleda mrežica... Namreč ob toliki količini žametasti gobanov se vedno vprašam če mrežice nisem slučajno spregledal. Predvsem me moti tudi to da nisem našel nobenega vražjega in same žametaste.. :)

torej slike so zadnje 4 v albumu:
http://picasaweb.google.com/gregor.treska

Hvala in lep pozdrav!

ps
Mogoče bi prav prišla še kakšna več slika vražjega gobana v knjižnici gob.

[slavko]

Verjetno niste dobro pogledali slik gob. Sliko vražjega gobana (Boletus satanas) imamo. Tu je link: http://www.gobe.si/Gobe/BoletusSatanas.

Na sliki je lepo vidno, da vražjega gobana ni moč zamenjati z žametastim, saj ima vražji goban bel klobuk.

Lep pozdrav,
Slavko

[sašo]

G. Slavko najlepša hvala za tako hiter odgovor.

Sašo

[bnino]

Upam, da slikice ne rabijo podrobnejšega opisa. Našel sem jo danes med Toškim čelom in Katarino (pri Lj.) na kakih 600m v pretežno listnatem, bukovem gozdu ob gozdni cesti (bolj med kamenjem).
Klobuk je žametast in deluje preveč rumen (na sliki je morda že malce potemnel) za svinjski goban, mreža na betu pa preveč rjava - nič rdeča za leponogi goban. Tudi fechtnerju ni najbolj podobna (v knjigi ima rdečkast bet, piše pa, da je mrežica na njem citronasta).
Cevke se na pritisk obarvajo modrikasto-zeleno.
Druge podobne v knjigah nisem našel. Kaj bi torej bilo?

LP, Nino