katera goba je to

[slavko]

Na vrhu je po obliki sodeč betičasta prašnica (Lycoperdon perlatum), mlada užitna. Tudi jaz je še nisem videl takih barv.
Pod njo je ena od givač (Clavulina), verjetno grebenasta grivača (Clavulina cristata), užitna.
Naslednja po obliki res spominja na četverokrako zvezdico (Geastrum quadrifidum), neužitna.
Če je goba, ki je podobna čreslovemu cvetu bila bele bo bledo sive barve, lahko gre za bledosivi cvet (Fuligo cinerea), neužiten.

Le pozdrav,
Slavko

[meganboj]

prosim če mi poveste kateri gobi sta to vem da sta golobici samo nisem siguren


klobuk je rjavkast
lp

[slavko]

Na obeh slikah sta brez dvoma golobici. Toda z določitvijo vrste bo malce težav. Razen barve klobuka je pomembna tudi barva lističev.

Slike so precej nejasne. Na zgornji sliki bi lahko bila trda golobica (Russula lepida), ki je užitna, na spodnji sliki pa bi lahko bila rdečebetna golobica (Russula rhodopoda), ki je neužitna.

Pri golobicah velja eno splošno pravilo (samo pri golobicah! Za druge rodove to pravilo ne velja!). Košček golobice malce prežvečite in nato vsebino izpljunite. Če je okus pekoč ali grenak, golobice ne uporabimo, če pa je okus prijeten, jo lahko damo v košaro. In to ne glede na barvo klobuka. V rodu golobic je čez 200 vrst in nekatere je brez mikroskopa težko določiti.

Lep pozdrav,
Slavko

[Grega]

Živjo!

Danes sem spet malo gobaril in sicer v Koroškem koncu.. O jurčkih ni bilo ne duha ne sluha (tam nekje do 1400 mnm sem se povzpel), le nekaj lisičk. Našel pa sem še ene par gobic za katere me zanima katere so (oz. rabim potrdilo da imam prav :) ).

1) (mislim da je žametna podvihanka, zanima pa me kakšni so prepoznavni znaki v primerjavi z ostalimi neužitnimi podvihankami)


2) (mislim da je oranžni lupinar, zanima pa me kakšna je točno razlika med tem in med rjavim)


3) (gre za neko vrsto gobana, klobuk ima temno zelene oz. zeleno rjav. Imam malo neprijetenj vonj ter temno rjav bet in trosovnico)


Za odgovore se vam zahvlajujem!

LP
Gregor

[slavko]

Na zgornji seriji slik je žametna podvihanka (Paxillus atrotomentosus), užitna, a ne preveč okusna.
na drugi seriji slik bi lahko bil oranžni lupinar (Amanita crocea). Razlika med rjavim je v tem, da je oranžni lupinar veliko bolj intenzivno rjavooranžnih barv in običajno večji od rjavega lupinarja in se ne lomi tako zelo kot rjavi lupinar (Amanita fulva). Oba sta sicer pogojno užitna.
Na zadnji seriji posnetkov pa je v Sloveniji zaščiten navadni porfirnik (Porpphyrellus porphyrosporus), ki je sicer užiten.

Lep pozdrav,
Slavko

[MIČO]

Ali mi lahko kdo pove katere gobe so na slikah - žal je kvaliteta slik malo slabša vendar upam da se bo lahko razbralo katera goba je na slikah







Za odgovore se vam zahvaljujem

lp
MIČO

[lisjak]

imam nekaj novih vprašanj
A-mislim,da je kakšna lupljivka, katera ?
B-ne vem ali je turek ali ded, kaj šele kateri
C-verjetno kakšna polstenka
D-ta pa je izgubila orientacijo in raste s klobukom v zemljo
E-mislim da je bela lupljivka, samo pri njej sem opazil ta vzorec na betu, v gozdu jih je veliko, kakšna je njihova kulinarična vrednost
F-mislim, da je šopasta korenovka, pred kratkim jo je nekdo že objavil na forumu

lp

[slavko]

Na sliki A mislim, da je bolj suha macesnova lupljivka (Suillus grevillei), ki je užitna. Pred uporabo se olupi kožica na klobuku.
Na sliki B je eden od turkov. Mislim, da je hrastov turek (Leccinum quercinum), ki je užiten, a pri prerezu počrni.
Na sliki C je navadna polstenka (Xerocomus subtomentosus), užitna.
Na sliki D je sočna mlečnica (Lactarius volemus), užitna. To je ena od redkih užitnih mlečnic, ki sočijo bel mleček. Večina mlečnic z belim ali rumenim mlečkom je neužitna ali strupena. Vse z oranžnim mlečkom pa so užitne.
Na sliki E je bela lupljivka (Suillus placidus), ki je užitna, bolj redka in mikorizna z zelenim borom ali borom cemprinom.
Na sliki F je ena od korenovk, mislim da hrastova korenovka (collybia fusipes), ki ima značilno zašiljen bet in je pogojno užitna.

Lep pozdrav,
Slavko

[Matevž]

Pozdravljeni!

Zanima me, katera golobica je to?
Najlepša hvala!

[slavko]

Mislim, da je na sliki rjavozelena golobica (Russula heterophylla), ki je užitna. Pri golobicah (samo pri tem rodu) velja, da užitno gobo lahko določite po okusu. Gobe ki pečejo in grenijo so neužitne/strupene, gobe prijetnega okusa pa so užitne. Med golobicami ni smrtno strupenih vrst.

Lep pozdrav,
Slavko

[Matevž]

Hvala! Ja, okus je prijeten in nič pekoč.

[slavko]

Mate4vž, torej je treba take gobe drugič pojesti. Golobice so zelo okusne gobe.

Mnogi jih pripravljajo na žaru tako, da jih popražijo na klobuku, med lističe pa posujejo začimbe, ki jih imajo radi. Tudi če golobice posipate le z malo soli, so zelo okusne. Na plošči jih pustite tako dolgo, da izhlapi tekočina. Takrat so primerne za uživanje. In kakšno uživanje...

Lep pozdrav,
Slavko

[Matevž]

O, saj smo jih in so bile res dobre. Popekli smo jih kar na plošči štedilnika na drva.
Do sedaj smo nabirali samo zelenkaste golobice in jih tudi tako pripravljali. Slastno!

[dennis]

Res nevem,kam bi dal tele,zato vas lepo prosim za pomoč.


Prosil bi vas pa še,če mi poveste,katero knjigo ali knjige so najboljše za pomoč pri določevanju,seveda od teh,ki so dosegljive v prodaji ali knjižnici,ker strokovna literatura mi žal ni dostopna.Jaz najraje uporabljam,seveda zraven vaše spletne strani "Naše gobje bogastvo,trije avtorji, MK1988"zaradi velikega števila vrst v njej,je pa žal že zelo zastarela...Prelistal sem vse pri nam izdane knjige,tudi od gospoda Polerja in v vseh pogrešam predvsem način priprave in shranjevanja posameznih vrst,ker če že gobo naberemo,se mi zdi smiselno,da jo znamo tudi na pravilen način pripravit ali shranit.Sicer sta pri nam izdana dva prevoda knjig z opisom uporabe gob in recepti,a s občutno premalo vrstami.

Lep pozdrav!Denis

[slavko]

Gobe na sliki so najbolj podobne hrastovi korenovki (Collybia fusipes), ki je pogojno užitna.

Glede knjig bi priporočal, da malce pogledate v knjigarno, še bolje pa v knjižnico. Kar nekaj knjig je takih, ki vsebujejo zraven opisov gob tudi recepte. Nekaj napotkov: Naše gobe (Arzenšek, Malovrh, Tratnik), Gobe v kulinariki (Pečjak M.), Gobe za sladokusce (Carluccio A.)...

Lep pozdrav,
Slavko