Sezonske gobe

[cordyceps]

A je to kakšna zrnovka?

Jako loša slika. Moguæe neka od Pholiota.
Ova na prvoj slici vjerojatn je Collybia confluens.

Mogoče ena od zraščenk?

Tako je - Meripilus giganteus

Z žametnimi gobani se je mogoče tudi takole poigrati, preden pristanejo v kakšni jedi... ;)

;D

[klavir]

Za tole vrsto gobice me zanima: če se bo dalo kaj videt s te slike.



To je pa isti štor kot zadnjič. Kako so medtem gobe zrasle! In letos jih še niso zbrcali, lani se mi zdi, da so jih...



Pa še to: v kakšnih izbruhih lahko rastejo gobe! Pred dvema tednoma je bila v mojem gozdu 1 bisernica, pred enim tednom za dve košari, tokrat pa jih je bilo približno 10.

No, pa lep pozdrav...

[slavko]

Na prvi sliki bi lahko bila drobcena ščitovka (Pluteus exiguus), ki je neužitna. Na drugi pa je črneča velezraščenka (Meripilus giganteus).

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Zdaj pa nekaj o karžljih (Amanita caesarea): zelo veliko željo imam, da bi jih enkrat našel. Pa jih še nisem... S Slavkotom sva se nekaj že menila o tem, pa me zanima, če bi mi lahko še kdo svetoval, kje naj jih iščem (lahko po celi Sloveniji). Glede na to, da so zaščitene, pravzaprav ni potrebno "skrivati" rastišč, tako kot recimo pri gobanih... No, če jih bom kdaj našel, resnično upam, da se bom premagal in ne bom nobenega pobral. Res upam... Nek znanec je letos pri Hrastovcu našel že tri primerke, pa noče pokazati, kje. No, naj ima svoje veselje... Sicer pa pravijo, da je zdaj najboljši čas za njih.

Lep pozdrav
Ivan

[slavko]

Karželj (Amanita caesarea) je kot vse mušnica mikorizna goba in raste v sožitju z drevjem. Po mojih izkušnjah ima rada revna, skoraj peščena tla in se rada pojavlja ob hrastu.

Verjamem, da je rasla v bližini Hrastovca. Velikokrat jih najdejo na Goričkem in na dolenjskem, pa tudi v beli krajini. Morda "klavirju" pomaga še kdo...

Lep pozdrav,
Slavko

[jevnac12]

Lep pozdrav!

Zadnji dan julija sem po dolgem času naletel na karžlja in vam pošiljam sliko. Gobo sem našel na Kozjanskem in sicer na gozdnji meji blizu kraja Buče. Zrasla je ob robu asfaltne ceste in je bila dobro vidna, zato res upam, da je "preživela".

V širši okolici Celja (Vojnik, Šentjur) sem pred leti pogosto naletel na to prekrasno mušnico, a zadnja leta jih ni bilo več. Zanimivo je, da so ti "placi" bili umeščeni ne le med hraste, temveč tudi med kostanje in bore.

Tokratna gobica pa je rastla blizu hrasta in na revni, s kamenčki posuti zemlji.

lp Nace

[klavir]

Spet enih par gobic, ki jih (še) ne poznam...

Najprej tale majcena gobica, ki je rasla sredi poti. Na klobučku ima podolžne črnikaste proge in vonj po urinu. Ne vem, koliko se bo dalo razbrati s slike, a boljše fotografije mi žal ni uspelo napraviti.





Te gobe, ki me malo spominjajo na kolesnice, so zrasle v globokem listnatem humusu.



To pa je, če se ne motim, školjkasta strnjenka (Panus conchatus).



Lep pozdrav!

[slavko]

Na prvih dveh slikah je ena od razcepljenjk (Inocybe), verjetno vlaknata razcepljenka (Inocybe fibrosa). Na tretji sliki je pekoča korenovka (Collybia peronata), na zadnji pa školjkasta strnjenka (Lentinus conchatus).

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!

Evo en aranžma z gobami (povprečen gozd blizu Ivanjševcev ob Ščavnici). V samem gozdu bi jih težko slikal, ker se mi je fotoaparat znašel pod gobami na dnu košare. :) Zanimiva je redka zajedalska polstenka, ki raste iz krompirjevk. Mislim, da jo bomo celo pojedli. Se pravi, polstenko, ne strupenega krompirja, iz katerega je zrasla. Tiste lisičke okoli pa sem šele kasneje podrobneje pogledal in zdaj se mi zdi, da bi lahko šlo za razvpiti luskati različek navadne lisičke. Ne razumem sicer, kako je mogoče zaščititi samo različek, to je tako, kot če bi pri človeški vrsti zaščitili le npr. Indijance. Gre za diskriminacijo, se mi zdi... Luskata lisička bi morda morala najprej postati samostojna vrsta in bi bilo potem vse v redu. Sicer je pa tudi zdaj vse v redu, ker je vse to mišljeno samo kot šala, da me ne bi kdo slučajno zares vzel. Je pa res, da če so v resnici luskate lisičke, potem sem takšne že veliko kje videl in sploh niso tako redke... Ima pa samo en primerek izrazite vijoličaste luske, ostale pa manj vidne, tako da je treba precej paziti, da res ostanejo v gozdu. Gotovo se marsikje znajdejo tudi na tržnici...



Evo še enega turka s prejšnjega gobarjenja na Goričkem:


lp

[klavir]

Nepričakovano zopet pišem. Danes, se pravi včeraj, sem se vozil že ponoči iz Kungote domov z avtom in nenadoma se je pojavila v snopu svetlobe ob cesti velika bela goba (jaz se vedno ustavim, če zagledam ob cesti kakšno nenavadno gobo). Odtrgal sem jo, kakor se je dalo, vendar sem kasneje opazil, da je dnišče ostalo v zemlji. Žal ga v temi nisem več našel. Doma sem gobo dobro pogledal in ugotovil, da gre za vrsto mušnice. Potem sem zožil izbor in trdil, da gre za eno od redkih velikih belih mušnic, končno pa se mi zdi, da se najbolj ujema z ostrokrpo mušnico (Amanita echinocephala), razen če se strašno motim. Nekoliko podobne so še jajčasta in velikoluska mušnica. Na klobuku ima še nekaj sivkasto belih krpic, rob ni nažlebljen, lističi pa so smetanove barve. Zelo čokat bet ima velik nažlebljen obroček popolnoma na vrhu, takoj pod klobukom, kar bi naj bil eden glavnih razpoznavnih znakov, ki naj bi to vrsto ločile od drugih sorodnih mušnic. Dnišče je bilo potemtakem gotovo gomoljasto odebeljeno, saj je to značilno za vse mušnice, razen za lupinarje. Povsod piše, da je ostrokrpa mušnica zelo redka, vendar menda le ni zaščitena (?). Tudi mnenj o užitnosti te gobe se, kot kaže, razlikujejo. V eni od mojih gobarskih knjig piše, da je užitna (v ostalih ni niti omenjena), na vaši strani pa, da je strupena. Pa me zanima še, kako je s tem. Sicer pa gobe v nobenem primeru ne bi pojedli, ker ima neprijeten vonj in okus. Žal, pa tako lepa goba... No, jutri jo bom nesel v Stražun, da na primernem mestu odvrže trose.

V upanju, da niste vsi determinatorji na dopustu, vas lepo pozdravljam.

[slavko]

Mislim da je na slikah velikoluska mušnica (Amanita strobiliformis), ki je zaščitena, a užitna. To je ena od največjih mušnic, ki pa jo najdemo bolj redko. Ima nepravilno oblikovane, velike luske.

Ostrokrpa mušnica (Amanita echinocephala) je po naših podatkih strupena, ima krpice v obliki majhnih piramid in je tudi redka, v Sloveniji pa ni zaščitena. Ne vem, če bodo trosi v Stražunu pognali, saj so tam kisla tla, mušnica pa ima raje bolj apnenčasta tla.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdravljeni!

Vem, da se neumno sliši, če napišem, da sva bila v nedeljo s fotrom na Rogli, vendar je res. Zbal sem se, da bo mraz odnesel tamkajšnjo gobjo sezono. No, bomo videli, če bo res tako... Tako sva pa hodila v dežju in snegu in je bilo prav prijetno. Sicer pa je bilo gob toliko, da je bilo treba paziti, kam stopiš. Seveda pa vsega ni bilo mogoče dati v košaro, saj pobiram samo gobe, ki so po mojem okusu. Največ je bilo golobic, vendar ne kakšnih posebno dobrih sort, še največ pekočih rumenk. Nekoliko je bilo tudi takšnih temno rdečih s prav takšnim odtenkom beta, te niso bile pekoče, zato pa popolnoma brez okusa. Mislim, da so bile še najboljše lešnikove golobice. Mušnic ni bilo veliko, me je pa vznemirila vrsta bisernic, ki je imela v osnovi klobuk olivno zelene barve, le ponekod je bila malo rdečkasta, sicer je pa imela sivkaste krpice na klobuku in nažlebljen obroček. Takšno varianto sem do zdaj srečal le še enkrat. Človek se je kar malo ustraši, saj ima isto osnovno barvo klobuka kot zelena mušnica. No ja, dobra je bila zelo, pohana skupaj z lupinarji. Tam raste veliko takih lepih mesnatih lupinarjev z olivno barvo klobuka in srebrnimi krpicami, lahko bi šlo za pozlačenega lupinarja. Drugače je bilo še nekaj bakrenastih polžarjev, veliko olivnobelih polževk in kar precej belih zajčkov. Za te je foter izrazil ugotovitev, da so okusni. Pripominjam, da se ne misli več razmnoževati (poznavalci belih zajčkov bodo že vedeli, zakaj sem to dopisal). ;)
Pa še to: a pri nas raste orjaška podvihanka? Baje je zelo dobra goba.

Čisto za konec pa prilagam še eno sliko in prosim za determinacijo.
Pa lep pozdrav!

[cordyceps]

Marasmius oreades - http://www.gobe.si/Gobe/MarasmiusOreades

[klavir]

Pred več leti je bilo mogoče v Stražunu v jesenskem času nabrati precej vijoličastih lepoglavk (Calocybe ionides), zdaj pa se zdi, da nikjer več ne rastejo. Tudi zelo malo kje je omenjena ta vrsta lepoglavk, tako v gobarskih knjigah kot na internetu in celo na vaši spletni strani je ni. Povsod je omenjena le majniška lepoglavka. Zanima me, če je ta goba sploh še prisotna pri nas in kje bi jo bilo možno najti.
lp

[klavir]

Ja, bolj bogo je trenutno, kar se tiče gobic... Zgleda, da so šle malo na dopust. Najbrž bo kriv mraz, ker padavin je bilo nekako le dovolj. Še v najboljšem gozdu, ki ga poznam, na Goričkem, je bilo to nedeljo najti "samo" slabo kilo lisičk (drugače se kar sipljejo). Upam, da bodo začele rasti tipične jesenske gobe,ki so lani pognale že sredi septembra, kot so sirovke, mrtvaške trobente, vijoličaste kolesnice, prave štorovke in malo kasneje seveda snežke; ne bi bilo lepo, če bi zatajile. Za zdaj so prijetno presenetile le rdeče grive.

Zanima pa me, kaj mi svetujete o tem, da bi šel ta vikend v Šentanjel (ali nekaj podobnega), se pravi na Koroško, kjer ste z društvom, ko mene ni bilo, baje nabrali toliko cigančkov. Morda bi moral it kasneje ali pa sploh ne? In kje se sploh nahaja točno ta gozd (do kraja bomo že znali prit)? Zelo bi mi bilo v pomoč, če bi lahko kdo, ki je bil takrat tam, na kratko opisal, kje je to; lahko tudi na email.
Drugače pa lep pozdrav in se spet slišimo, ko bo več gob :)