Sezonske gobe

[slavko]

Takrat smo bili na turistični kmetiji Ploder in gobarili v gozdovih nad kmetijo. Naš član ima na svoji spletni strani galerijo posnetkov tega dogodka - http://p-38.gobe.info/galerija/sentanel-2006.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

V pričakovanju boljšega nekaj slik s prejšnjih gobarjenj...


Orjaški primerek modrikaste golobice (Russula cyanoxantha)


Skrite navadne lisičke (Cantharellus cibarius)


Hm, le kaj bi to bilo? Imam neko idejo...


Zgleda znano, zgleda znano... Vendar nič ne diši po janežu


Tintnice ali črnivke

Pa še to: zraslo je veliko betičastih prašnic ali po domače prdecov. Jaz imam te gobe rad, moti me pa njihov ostri vonj, ki se ohrani tudi pri paniranju. Mogoče kdo ve, kako bi se ga dalo zmanjšaTič

P.S.: Marele so začele rast. Bomo videli, če je to samo njihova muha, ali pa bo res kaj iz tega.

lp

[klavir]

Marele so definitivno na vrhuncu. Danes jih je bilo v enem gozdu na območju Slovenskih goric več kot 70. Drugega pa (še) ni bilo skoraj nič.


Da se malo pohvalim... :)

Pa še en preskušen recept za vse tiste, ki naberete toliko marel, potem pa ne veste, kam bi z njimi:

NAMAZ IZ DEŽNIKOV

Žlica olja
30 dkg mladih dežnikov
strok česna
sol
5 dkg surovega masla
poper
rumenjak

Na olju prepražimo klobuke, jih nato zmeljemo na mesoreznici, dodamo strt česen in posolimo. Posebej umešamo surovo maslo, popopramo, dodamo ohlajene dušene gobe in rumenjak. Dobro premešamo in namažemo na prepečene kruhove rezine.

Dober tek!

(Petkovšek - Stanič, Gobe)

[slavko]

Na tretji sliki iz 1. oktobra mislim da je ena od kučmic (Galerina), na četrti se mi zdi, da je janeževa livka (Clitocybe odora), čeprav ne diši po janežu, na zadnji sliki pa bi rekel, da gre za tintnice, morda sljudnate tintnice (Coprinus micaceus).

Pri betičastih prašnicah, ki imajo oster vonj pa predlagam, da se poskusi z drugim ostrim vonjem, s česnom. Tako gospodinje rešujejo močan vonj določenega mesa. Morda bo uspelo.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Še za tole gobico me zanima. Zdi se mi, da gre za rod kolobarnic, samo ne vem, katera bi bila. Lističi so smetanaste barve.
Hvala.

[slavko]

Na sliki sta kolobarnici; mislim da milnati kolobarnici (Tricholoma saponaceum), http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaSaponaceum. Je pogojno užitna. Naj ne bi bila preveč okusna. Sam je še nisem poskusil.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Naučil sem se nabirat lukove sehlice oziroma česnovke. Sploh ni težko, samo povohati jih moraš. Zelo dobra gobica, treba pa jih je nabrat res veliko, ker so tako majhne. Jih je pa v našem gozdu zraslo ogromno.
Nasvet za pripravo: gobice očistimo in jim porežemo trde bete. Kruh namažemo z maslom (ali skuto ali smetano), na to pa nalimamo gobe. Okusno!

[klavir]

Spet ponovno pozdravljeni!

V "mojem" gozdu so začele rasti sirovke. Bilo jih je veliko že lani. Prej pa nikoli. Zanimivo je to, da je gozd tam, kjer te gobe rastejo, skoraj izključno listnat. Včasih jih po več komadov zraste okoli kakšne bukve in podobno. Kolikor pa je meni znano, naj bi te gobe rasle v mikorizi z iglavci. A je možno, da so se tukaj izjemoma prilagodile listavcem (bukvam)?




Pa še en komad pravih štorovk (mraznic):

[slavko]

Seveda je možno, da gobe najdejo drugega mikoriznega partnerja. To, kar piše v knjigah, velja kot vodilo in je praviloma tako. V naravi pa seveda obstajajo izjeme.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!

Včeraj smo šli malo v loke ob Muri in nabrali precej štorovk. Med njimi je bila tudi tale, ki jo nekaj zajeda. Na pogled zgleda kot kakšen mali borov glivec. Mogoče veste, kaj bi to bilo?




Zrasli pa so tudi zajčki...




lp

[slavko]

Zajedalske gobe ne poznam.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Lep pozdrav!

Evo nekaj utrinkov z zadnjih dveh gobarjenj, pa tudi vprašanj, ki so se mi porodila.



Najprej smo našli nekaj vijoličastih kolesnic (Lepista nuda). (Če koga moti aromatičen vonj, ki ga ima ta goba, naj jedi doda jušno kocko!)



V gozdovih pri Marjeti na Dravskem polju vsako leto ob koncu oktobra na istem mestu zrase ena orjaška kolobarnica (Tricholoma colossus). Ne zmeni se za to, ali jo pobereš ali ne, sicer pa čebularjev itak ne bi smeli nabirati, ker so zaščiteni.



Tu pa ne vem, ali gre za prsteno kolobarnico oziroma miško (Tricholoma terreum) ali pa za tigrasto kolobarnico (Tricholoma pardinum). Verjetneje je slednja. Rad bi izvedel, kateri so razlikovalni znaki, ki ločijo eno gobo od druge.

Zdaj pa še nekaj vprašanj (če ni že preveč...)

Kako dolgo je treba čakati, ko vložiš gobe (štorovke) v kis, da lahko kozarec potem odpreš?

Petkovšek in Stanič v knjigi Gobe navajata, da so užitni vsi različki pravih štorovk oziroma mraznic (tam še to niso posamezne vrste), razen rumenega različka (Armillaria mellea var. lutea), ki bi naj imel tudi neprijeten vonj. A je kaj na tem?

Kako ločiti golobičjo kolobarnico (Tricholoma columbetta) od drugih kolobarnic bele barve?

In še čisto za konec zanimivost: napravil sem napako in sosedu skalil veselje. Čez cesto ima mlad sadovnjak in okoli jablane ter slive so mu zrasle štorovke. Je bil tako vesel, da jih bo zdaj lahko kar doma nabiral. Sem mu pa rekel, da mu lahko cel sadovnjak požrejo. Zdaj pa ne ve, kaj naj naredi. Ker se je teh gob verjetno skoraj nemogoče znebiti, bi verjetno moral biti tiho...:)

lp

[slavko]

Na tretji sliki mislim da je rumeneča kolobarnica (Tricholoma scalpturatum); goba je zdelana, verjetno zaradi suše.

Značilno za prsteno kolobarnico (Tricholoma terreum) je, da običajno raste pod bori, pogosto jih je več skupaj, bet je valjast, na klobuku ima drobne luskice, meso ni pekoče, ni grenko, ne diši po moki.

Značilno za pegasto kolobarnico (Tricholoma pardinum) je močan, trebušasto zadebeljen bet, ki je mlad blizu lističev orošen, luskat klobuk, z izrazitejšimi luskami kot pri prsteni kolobarnici, vonj po moki. Meso je brez okusa, kar mnoge zavede.

Kozarec z vloženimi gobami lahko odpreš takoj; še posebej če je lakota velika, he, he.

Ni mi znano, da bi katera od mraznic imela neprijeten vonj ali ne bi bila uporabna npr. za vlaganje. Seveda so vse pogojno užitne in jih je treba dobro prekuhati (vreti morajo vsaj 5 minut).

Golobičjo kolobarnico (Tricholoma columbetta) od sličnih ločimo po tem, da ima v dnišču zelenkast nadih, včasih tudi zelenkaste pege. Zraven tega se koža na klobuku da lepo luščiti, odlušček pa je nekoliko debelejši, ker je koža kar debela.

Sosedu ste posredovali korektno informacijo. Gobe so razkrojevalci snovi in očitno je del sosedovega sadovnjaka v nekoliko slabšem stanju. Ker je micelij v drevesu, se bo lahko še dalj časa veselil gob, po drugi strani pa bo žalosten, ker bo drevo sčasoma propadlo.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Zdravo!

Na forumu se nikoli ne pojavi za determinacijo pozna livka - martinovka (clitocybe geotropa). Ne vem, ali to pomeni, da je pri nas zelo redka ali pa je nihče ne nabira. Ponekod piše, da je precej dobra goba. Zdaj pa je še taki čas, ko bi morala rasti... A je drugače kakšna nevarnost, da se jo zamenja s kakšnimi zelo strupenimi vrstami livk?

lp

[slavko]

Pozna livka (Clitocybe geotropa) je pogostejša v primorskih krajih, ker raje raste na apnenčastih, to je bolj bazičnih tleh. V našem koncu ni prav veliko takih rastišč, zato je ne najdemo pogosto.

Zaradi velikosti, značilne grbive na vrhu in vonja po sivki, jo je težko zamenjati z drugimi vrstami livk.

Lep pozdrav,
Slavko