Sezonske gobe

[klavir]

Lep pozdrav v novi temi na izvrstnem gobjem forumu!

Kmalu se bo začela nova gobja sezona (junij - november) in z njo tudi vrsta najrazličnejših gob. Na tej strani želim prikazati določene slike gob, ki jih še ne poznam, pa se mi zdijo zanimive, ali pa takšne, ki jih že nabiram, pa si zaradi svoje lepote zaslužijo objavo. Kdaj pa kdaj pa se bodo najbrž pojavila še kakšna vprašanja kot je na primer tole: zakaj je spomladi relativno majhna pestrost gobjih vrst, čeprav so vremenski pogoji podobni kot v jeseni?
Verjetno bo ta tema imela tudi še več nadaljevanj kot prejšnja; če se bo administratorju foruma zdela predolga, naj mi to kar sporoči in lahko odprem novo.
Skušam se navaditi, da bi pri imenih gob zaradi reda in tujih gostov vedno pisal tudi latinska imena, ker se na tujih straneh tudi jaz v glavnem orientiram preko latinščine (pomembnejša vrstna in zlasti rodovna imena si je pač treba zapomniti).
Zdaj pa h gobam... Čeprav se poletno obdobje gob še ni čisto zares pričelo, pa v mojem domačem gozdu že raste par vrst gob, ki jih je možno pojesti (lesne gobe so prisotne itak skoz celo leto). Tako sem že prejšnji teden našel nekaj primerkov, ki so se izkazale za širokolistne velekorenovke (Megacollybia platyphylla), danes jih je bilo še več. Ampak so ostale v gozdu, ker imajo okus po bruhanju. Drugače se je pa prikazala prva golobica (modrikasta golobica, plavka - Russula cyanoxantha), na nekem štoru pa je zrasla gruča vedno dobrodošlih ostrigarjev (poletni ostrigar - Pleurotus pulmonarius). Ti so ravno tako dobri kot zimska vrsta, imajo pa tudi enak okus. Škoda le, da so vsi ostrigarji dokaj redki. Evo slika:

[slavko]

Vremenski pogoji definitivno vplivajo na rast gob. Zaradi vremenskih sprememb opažamo, da določene vrste gob zrastejo hitreje kot včasih. Zaradi tega je že nekaj časa rast gob na prvi gobarski ekskurziji bistveno obilnejša kot nekaj let nazaj.

Zelo pragmatično pojasnilo na vaše vprašanje je, da je pestrost gobjih vrst pomladi manjša kot jeseni zato, ker je vmes zima. Vemo, da gobe pod 4 stopinjami celzija ne rastejo, pozimi pa so takšne temperature pogoste, seveda tudi zmrzali. Vse to zavre rast gob do takrat, ko se ustvarijo ustrezni pogoji za rast.

Največ vrst gob je mikoriznih in se orientirajo po rasti dreves ali določenih rastlinskih vrst. Tudi posegi v naravo vplivajo na rast gob; osnaževanje denimo jih uničuje, kar je bilo ugotovljeno v študiji, http://www.gobe.si/dokumenti/biotska_raznovrstnost2.pdf. Gozdovi niso več takšni kot so bili včasih. Večinoma listje in ostanki dreves ostajajo v gozdovih in tako tam pričnejo sčasoma rasti druge vrste gob. Tudi množično nabiranje gob ima svojo ceno.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Lep pozdrav!

Danes imam dve vprašanji in sicer, kako je točno z (ne)užitnostjo medlorumene mušnice (Amanita gemmata), ki jo, mislim, imam na sliki. Zdela se mi je sicer nekoliko podobna tudi citronasti mušnici (Amanita citrina), ampak ta zdaj menda še ne raste.(?)
Ali lahko en primerek škodi?



Drugo vprašanje pa zadeva pravilno nabiranje gob. Morda se bo komu zdelo malenkostno, ampak verjetno je pomembno, da se gobe čim bolje ohranjajo. Torej, o tem, da gob naj ne bi odrezali kar z nožem, menda ni več dvoma. Namesto tega jih zavrtimo in s tem dobimo iz zemlje. Zanima pa me, kako je s tem pri gobah, ki rastejo na lesu, kot so npr. štorovke, ostrigarji ipd. Nekako se mi ne zdi dobro, da bi jih kar vlekli iz lesa, saj imajo včasih zelo dolge ½korenine½in bi lahko s tem najbrž poškodovali micelij.  A ni tukaj vseeno boljše odrezati z nožem?

Mimogrede, začele so rasti bisernice!

[slavko]

Medlorumena mušnica (Amanita gemmata), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaGemmata je po sestavi strupov podobna rdeči mušnici (Amanita muscaria), http://www.gobe.si/Gobe/AmanitaMuscaria. Vsebuje ibotensko kislino in muscimol, ki povzročata halucinogen učinek. Redkeje se pojavlja brez značilnih belih krpic, kot na vaši sliki. Če bi en primerek pomešali med ostale gobe in skuhali juho, verjetno posebnega učinka ne bi bilo, čeprav so strupi termostabilni. To pa ne velja za smrtno strupene gobe, ki tudi po kuhanju ostanejo smrtno strupene! Če pa bi pojedli košček surove strupene gobe, bi bil učinek takojšen. Človeški organizem namreč nima encimov, ki bi strupe te in podobnih strupenih gob razgradili v manj nevarne snovi.

Veliko ljudi sprašuje kako pobirati gobe. V društvih učimo, da je treba gobo vtrgati tako, da so vidni vsi njeni deli, torej gobe ne odrezati z nožem pri dnišču, ampak zaviti in izvleči iz zemlje. Ob tem se seveda del micelija poškoduje, vendar micelij raste naprej (kljub temu, das smo ga pretrgali). Zavedati se moramo, da je večji del gobe (micelij) pod zemljo in da je goba le sadež oz. trosnjak, s katerim se goba razmnožuje. Ne smemo pa pozabiti, da je treba gobo očistiti že v gozdu in jo domov odnesti v košari (ne v vrečki!). Smiselno je tudi, da mesto kjer smo gobo pobrali prekrijemo z zemljo in listjem, da se micelij preveč ne posuši. Seveda ne smemo pobirati zaščitenih vrst gob (to natančneje določa uredba o varstvu saminiklih gliv, http://www.gobe.si/Mikologija/Uredba).

Lesne gobe običajno odstranimo z debla ali vej, včasih se uporabi tudi sekira. Tukaj velja podobno kot pri gobah, ki rastejo na tleh. Tudi lesna goba je le "sadež", ki pa ima micelij v drevesu. Tudi če trosnajk odstranimo, micelij ostane v drevesu in raste naprej. Slej ko prej se bo pojavil nov trosnjak.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Katera bi pa bila tale griva?

[slavko]

Čeprav je slika nejasna, mislim da gre za lepo grivo (Ramaria formosa), http://www.gobe.si/Gobe/RamariaFormosa. Značilno zanjo so tri barve: pri dnišču je bela, veje so rožnatih barv, vršički vej pa so rumene barve. Zato je včasih imela ime tribarvna griva. Značilno zanjo je tudi to, da so vršički vej oblikovani v obliki črke u. Velja za nekoliko strupeno, zato ni primerna za uživanje. Vse grive, tudi užitne, delujejo nekoliko odvajalno, zato so primerne za mešanje z drugimi gobami.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Danes sem bil spet v ½svojem½ gozdu. Jaz grem po gobe namreč v vsakem vremenu... No, bilo je precej golobic - kakšne tri vrste, vse užitne, ena bisernica in en štor ostrigarjev. Te izredno okusne gobe imajo žal navado, da zrastejo na enem mestu ponavadi kvečjemu enkrat v letu, zato jih bomo morda začeli gojiti. Zanima pa me, katera vrsta bi utegnile biti gobe na spodnji sliki.
Lep pozdrav

[slavko]

Mislim, da je na sliki vitka korenovka (Collybia dryophila), http://www.gobe.si/Gobe/CollybiaDryophila. Goba je sicer užitna, vendar bolj žilava in primerna za mešanje z drugimi gobami.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Danes bi me pa zanimalo, katere so gobe na naslednjih dveh slikah:


Žal slika ni preveč dobro uspela, mogoče pa se bo dalo vseeno kaj narediti. Gobica ima spodaj sivkaste lističe.


Tu gre seveda za eno od predstavnic rodu Amanita, predvidevam, da sta na sliki gobi iste vrste, lahko pa da se tudi motim in sploh ni tako. Rastišče ni bilo blizu skupaj. Kot se vidi na sliki, ima ena goba na klobuku krpice, druga pa ne (več). Dnišče ni bilo gomoljasto odebeljeno, vendar pa lupine tudi ni bilo zaznati. Na betu je rahla sled obročka, klobuk je na robu nažlebljen. Najprej se je zdelo, da gre za eno vrsto lupinarjev, ki jih sicer pogosto pobiram, vendar dvomim iz dveh razlogov: ker je na betu vidna sled obročka in ker ni bilo videti lupine. Mogoče gre za kakšno deformirano varianto lupinarja, verjetneje pa za eno vrsto mušnic

Lep pozdrav

[slavko]

Prva slika res ni dobro uspela in imam premalo podatkov za določitev.

Na drugi sliki je res vrsta mušnice. Mislim, da je goba imela obroček. Če je temu tako, mislim da gre za elijevo mušnico (Amantia eliae). Zanjo je značilna nažlebkanost roba, ki je na sliki dobro vidna. Tudi krpice ustrezajo. Goba je strupena.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pri gobarjenju smo tokrat poleg golobic, bisernic in čokatih mušnic ter lisičk in prvega poletnega gobana našli naslednje manjše gobice (zavedam se, da je determinacija majhnih gob s slik težka):


Kot se vidi, je klobuk siv, pri mladih gobah zvonast, nato se počasi odpre. Lističi so srednje gosti in beli, prav takšen je tudi bet. Goba je srednje velikosti in spominja na kakšno od sivih kolobarnic, vendar res samo po izgledu. Rasle so na štoru in ob njem.


Majhne gobice, ki so rasle na blatni zemlji. Vsa goba je bledo okraste barve s spodvitim robom klobuka ter lomljivim betom.


Sehlice


Sliko bi bilo treba zasukati v levo. Gre za malo konkretnejše skoraj čisto bele gobe lističarke, ki so zrasle na travniku.


Na sliki so seveda tri različne gobe. Prva je ena izmed tistih, ki so predstavljene že na prejšnji sliki. Druga je res čisto majčkena gobica (morda kakšna sehlica?), ki je rasla na travniku. Kot se vidi, so lističi temnejši od klobučka. Tretja gobica pa je rasla v gozdu. Je vodeno belkaste barve z nažlebkanim robom klobuka, lističi so rahlo rožnati.



Na zadnjih dveh slikah sta dve dokaj pogosti gozdni gobi. Prva se zdi, da bi lahko bila kakšna livka, drugo pa je zlasti v jesenskem času mogoče srečati praktično na vsakem koraku. Obe se mi zdita znani, vendar nisem čisto siguren, za katero vrsto gre. Na zgornji sliki se vidijo lističi, na spodnji pa klobuk.

Hvala za pomoč in lep pozdrav!

[jernej]

Tako, pa poskusimo določit nekaj izmed teh gob, ki ste jih poslali. Če boste pošiljali toliko fotografij gob jih nekako označite, tako da se bomo lažje razumeli, kaj spada na katero sliko. Slikajte pa vsako vrsto posebej. vedno pa se potrudite in slikajte gobe na rastišču.

Na prvi sliki so najverjetneje mladi primerki širokolistne velekorenoke (Megacollybia platyphylla). to je zelo pogosta gliva, katere trosnjake boste ob tem času našli v vsakem gozdu. v dnišču beta ima izrasteke, ki na prvi pogled izgledajo kot korenine, vendar to niso, saj so vse glive steljke in še nimajo razvitih posameznih organov. So le izrastki micelija s katerimi je goba povezana na substrat-les.

Na naslednji sliki je korenovka (Collybia). Mislim, da je na sliki viden kosmat bet v dnišču, zato bo najverjetneje smradna korenovka (Collybia hariolorum). Gobice bi morale imeti tudi zelo neprijeten vonj.

Za sehlico na tretji sliki ne vem natanko kaj bi bila.

Četrta slika je zelo slaba slika, vendar bi lahko bila kakšna sehlica, če je na peti sliki enaka vrsta. Morda dišeča sehlica (Marasmius oreades)

Za ostali dve vrsti na peti sliki ne vem. Ta srednja zagotovo ni sehlica. Sehlice imajo bel trosni prah. Lahko bi šlo za kakšno gologlavko, mogoče tudi govnarko. Takšnih gobic je sedaj na raznih traviščih polno. Za gozdo vrsto na peti sliki pa ne bom niti ugibal, ker nimam pojma.

Na Zadnjih dveh slikah pa je livka. Verjetno rjavkasta livka (Clitocybe gibba), druga vrsta pa je ena izmed Collybij- korenovk.

[klavir]

Evo, danes imam spet dve neznani gobi, pa bi prosil za mnenje. Moram povedati, da veliko markantnejših in lahko določljivih gob niti ne bom velikokrat dal gor, ker jih v glavnem poznam. Zdaj sem se začel zanimati za številne manjše gobice in zavedam se, da je takšne iz slike težje določiti. Vendar je vsak namig dobrodošel, saj lahko potem sam iščem dalje.

Lp, Ivan




Rasla je na dračju.

[cordyceps]

Prva neki Coprinus ili Psathyrella
Druga Pluteus leoninus

[klavir]

Tri bisernice... (Amanita rubescens)