Smrčki

[klavir]

Spet lep pozdrav!

Smrčki že kar rastejo, a ne! Sam sem jih doslej našel sicer samo nekaj primerkov, so pa bili zato le-ti toliko bolj dragoceni. Nekoliko več pa je šilastih kapičarjev, se mi zdi.

No, danes sem se odločil, da grem na vrh Urbana, kjer so na obeh straneh cerkvice sadovnjaki. Sem mislil, da bom morda naletel na užitne rdečelistke. Pa ni bilo nič. To sem sicer pričakoval, sploh zato, ker jih še nikoli nisem našel. Zanima pa me, če te gobe pri nas sploh rastejo dovolj pogosto, da jih lahko najdeš, če ravno ne poznaš rastišča in ali je zdaj tisto optimalno obdobje za rast teh gob. Povsod piše samo, da rastejo spomladi, to pa je kar dolgo obdobje. A jih je že kdo našel? (Ni treba povedati, kje! :) ). 
V začetku maja pa nameravamo iti na bloško planoto po majske lepoglavke. Petkovšek in Stanič namreč v knjigi Gobe navajata, da naj bi tam množično rasle. Je pa res, da je bilo tako okoli davnega leta 1965, ko je bila izdana knjiga. Zdaj me v bistvu isto zanima še za te gobe.

[slavko]

Užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum), ki sem jih slikal, http://www.gobe.si/Gobe/EntolomaClypeatum, sem našel pod Pohorjem. Sem jih jedel in so bile okusne. Vse rdečelistke, ki v tem času rastejo pod sadnim drevjem pa niso iste vrste. Pod slivami rade rastejo marčne rdečelistke (Entoloma saundersii), http://www.gobe.si/Gobe/EntolomaSaundersii, ki imajo včasih klobuk popolnoma bele barve.

Videti je, da že rastejo tudi majniške lepoglavke (Calocybe gambosa). Obiskovalka foruma, Pet5ra, jih je našla v sadovnjaku. Te gobe rastejo le na travnikih, ki niso obdelani z umetnimi gnojili. Verjamem, da na nekaterih travnikih rastejo bolj množično. Vendar gobe ljudje poznajo in jih tudi nabirajo.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Pozdrav!

Včeraj smo spet gobarili, tokrat nekje relativno blizu Zlatoličja. Evo rezultate:


Užitni smrček (Morchella esculenta), koničasti smrček (Morchella conica), šilasti kapičar (Mitrophora semilibera) in poveznjeni smrčkovec (Verpa digitaliformis)


Luskati luknjičar (Polyporus squamosus)


Nimam pojma

[slavko]

Na spodnji sliki sta dve različni gobi. Mislim, da je spodnja (tista, ki nima zlomljenega beta), prosojna črnivka (Psathyrella piluliformis). Je precej svetla, ker je očitno posušena. Gobe so higrofane in vpijajo vodo.

Velja za pogojno užitno. Niža krvni sladkor.

Druga goba na spodnji sliki (z zlomljenim betom) pa je slikana tako, da ne morem ugotoviti za katero vrsto gre.

Lep pozdrav,
Slavko

[klavir]

Žal ne morem več narediti nove slike, ker se je gobica medtem nekje izgubila. Imela je tudi odvraten okus in nekoliko oster vonj. Ko sem odprl sličico, se mi je zdelo, da se desna goba kar lepo vidi, mogoče pa za determinacijo vseeno ni dovolj. Sicer pa takšnih gobic za prehrano itak ne pobiram, zanimalo me je samo iz radovednosti.

Lep pozdrav!
Ivan

[klavir]

A je mogoče, da bi gobe na spodnjih dveh slikah bile zajčki? Rasle so pod bezgovimi grmi. Vsi razpoznavni znaki se po mojem mnenju ujemajo z opisi v knjigah. Pa tudi sicer sem jih pogostoma nabiral tam nekje oktobra, nikoli pa še nisem slišal, da bi lahko rasle tudi spomladi, niti izjemoma ne. Peclji so zraščeni skupaj tako kot pri teh gobah tudi morajo biti. Najprej sem mislil, da gre mogoče za užitne rdečelistke, zdaj pa se mi zdi, da ne, ker nimajo čisto nič rožnatih lističev, pa še rastišče ni primerno.

Pozdrav

[cordyceps]

Rastu zajčki i spomladi, ali ne tako često kao u jesen.
Mislim da su na slikama Lyophyllum loricatum.

[klavir]

Vztrajnost se izplača!
Gobe, ki jih je več na spodnji sliki, so po mojem užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum) oziroma kakšna sorodna užitna vrsta spomladanskih rdečelistk. Popravite me, prosim, če se motim, ker gobe nameravamo pojesti. Vidi se rožnata trosovnica, rasle so pa pod sadnim drevjem ob enem pohorskem potoku. Tam je zraslo tudi precej smrčkov, kot je tale velikan (15 dag), resda pa je že precej na starostni meji. Slikal sem še eno veliko čašico (morda spomladanska kupa?).
Pozdrav

[jernej]

Na sliki je ena izmed užitnih rdečilistk. Najverjetneje bo Entoloma clypeatum, če pa ste jih našli pod slivami pa bi lahko bila tudi katera druga vrsta npr. E. sepium ( trnjulina rdečelistka). rjava zaprtotrosnica pa je lahko disciotis venosa (žilnata ponvica), če diši po kloru in ima notranjost trosovnice žilnato nagubano. Če pa je trosovnica samo nagubana, brez vonja po kloru pa je to Discina ancilis (široka medaljonka). Če je trosovnica gladka je lahko to kakšna Peziza (na sliki se ne vidi dobro, pa mislim, da je nagubana).

[klavir]

Velika nožničarka(?)

[karželj]

Ali so tudi to smrčki oz. mavrahi? Takšne sem našel prvič, na travniku pod jablano v Brkinih.

[jernej]

Gobe na sliki so povezjeni smrčkovci (Verpa digitaliformis). Kaj več o tej vrsti si lahko ogedate na tej povezavi: www.gobe.si/Gobe/VerpaDigitaliformis .

[cordyceps]

Velika nožničarka(?)

Slažem se - Volvariella gloiocephala

[klavir]

Včeraj smo si ogledali nekaj kraških znamenitosti Slovenije. Planinsko polje, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero in Bloško polje. Na tem mestu bi lahko objavil veliko slik, vendar to ni tema tega foruma.

In pri Blokah so rasli. Smrčki namreč. Čeprav jih pri nas v nižini ni več. Kar na enem travniku ob robu borovega gozdiča. Tam je letni čas še precej zadaj, cvetijo trobentice, telohi, velikonočnice in druge zgodnjepomladanske rože. Pod bori pa rastejo borove storževke.


Bezgove uhljevke, odzadaj travnik s smrčki


Samotar


Smrčki, smrčki, smrčki...

Mimogrede, kako nekateri od vas naložite sliko na forum tako, da je za povečavo ni treba odpreti v novem oknu, ampak je že v ustrezni velikosTič Ker se mi zdi to drugo boljše, pa še ni treba vsakokrat prebirati ognjevitih sporočil o tem, kako si kot 99999. obiskovalec prejel milijon dolarjev. :)

[Gregor]

Zelo lepo, malo zavidam vsem , ki toliko smrčkov najdejo, sam sem letos nabral samo 2 komada.

V Avstriji je baje letos toliko smrčkov, kot že dolgo ne, "najboljša pomlad odkar pomnijo ljudje":

http://derstandard.at/?url=/?id=3320744