Predlagam odprtje rubrike kjer....

Začel/a Pubi, 28 September 2007, 09:29

Prejšnja tema - Naslednja tema

slavko

Mislim, da res gre za jajčasto mušnico ali belo žrdano. Goba je užitna, a žal zaščitena.

Lep pozdrav,
Slavko

Jani

Sem bil kar prepričan, da je res bela žrdana. Letos jih je precej več kot prejšnja leta. Na žalost mi je crknila baterija v aparatu, ko sem videl 7 gob na kupu in to krasno razvitih. Jedel je še nisem, pa je najbrž tudi ne bom; pa ne samo zaradi zakona, tudi sicer deluje nekako veličastno.

barzen

Glede na sliko, ki prikazuje samo spodnji del gobe je zelo težko točno določiti vrsto, vendar bi belo žrdano - jajčasto mušnico izločil zaradi ostankov volve po robu klobuka. Volva bele žrdane je podobna volvi karžlja - torej je masivna in velika in bi se prav gotovo videla iz zemlje. Nekateri so jajčasto mušnico jedli in pravijo, da ni preveč okusna, kar je še dodatni razlog več (ne samo zaradi zaščitenosti), da to gobo pustimo v naravi.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

cordyceps


Jani

Živijo, vsem
prejšnje slike sem pošiljal v glavnem  v temo o Istri. Tole (še vedno mislim da je A. ovoidea, ker ima tudi bela žrdana ostanke na robu klobuka) sem dodal kar zaradi lepšega in nisem mislil na to, da bi napisal kaj več. Žal sem zabrisal proč več slik, to sem zadržal, ker se mi je zdela zanimiva, slikana takole od spodaj. Goba je bila najdena pri Sv. Petru nad Dragonjo in moram reči, da jih je letos kar precej (slika je sicer iz leta 2005). A. strobiliformis naj bi rasla v višjih legah. Se opravičujem, če sem povzročil zmedo.


cordyceps

Ne znam kaj znači "višjih legah"?. Ako je to viša nadmorska visina, onda nije točno da Amanita strobiliformis raste samo na višim nadmorskim visinama, jer raste i na nižim. Ja je nalazim na nekoliko staništa na oko 150 metara nadmorske visine.

lepista nuda

Če že gre za glivo velikoluska mušnica (AMANITA STROBILIFORMIS), potem drži da je  užitna vendar  ni zaščitena, vsaj tako piše v knjižici "Seznam gliv Slovenije" 2. dopolnjena in posodobljena izdaja 1998.
Glivo smo preizkusili in je prav dobrega okusa.
Lp Lepista nuda

Jani

tisto o višjih legah sem nekje prebral, vendar sem premetal vse knjige, ki jih imam doma in tega seveda nisem našel. Je pa takole: tiste gobe niso imele na klobuku nič, nobenih krp; Ettore Bielli ima v knjigi GOBE v opisu Amanite ovoidee napisano: gladek rob je okrašen z mehkimi ostanki zastirala (velum partiale). Ti ostanki so vidni tudi na sliki v knjigi Dušana Vrščaja: GLove od Triglava do Jadrana. Za klobuk piše:......... krajevci dolgo usločeni z velikimi belimi resami na robu, obrobje je gladko.......... Seveda pa bom odslej natančno pogledal in poslikal to belo gobo, čeprav se bojim, da jih letos ne bo več. Bi bilo kar zanimivo, če bi se pokazalo, da je kaj drugega. Hvala za komentar.

jevnac12

Pozdravljeni!

Tole gobico sem našel v oktobru letos v mešanem gozdu (blizu potočka, kjer je dosti odmrlega lesa) pri Šmartnem v Rožni dolini (nadmorska višina cca. 300 m).

Po pregledu vaše zbirke se mi zdi, da gre za Zelenkasto strniščnico. MI lahko pomagate?






cordyceps

Citat od: Jani dne 18 Oktober 2007, 22:08
tisto o višjih legah sem nekje prebral, vendar sem premetal vse knjige, ki jih imam doma in tega seveda nisem našel. Je pa takole: tiste gobe niso imele na klobuku nič, nobenih krp; Ettore Bielli ima v knjigi GOBE v opisu Amanite ovoidee napisano: gladek rob je okrašen z mehkimi ostanki zastirala (velum partiale). Ti ostanki so vidni tudi na sliki v knjigi Dušana Vrščaja: GLove od Triglava do Jadrana. Za klobuk piše:......... krajevci dolgo usločeni z velikimi belimi resami na robu, obrobje je gladko.......... Seveda pa bom odslej natančno pogledal in poslikal to belo gobo, čeprav se bojim, da jih letos ne bo več. Bi bilo kar zanimivo, če bi se pokazalo, da je kaj drugega. Hvala za komentar.

Jani, imaš pravo. Ne tvrdim ja da je to Amanita strobiliformis. To je bio samo moj prijedlog u slučaju da gljiva nema na dnu bijelu volvu u obliku jajeta kakvu bi A. ovoidea morala imati. Tj. kod tvoje Amanite ne vidi se ni površina klobuka, ni dno stručka, a to je najbitnije.
Inače, ove dvije gljive je jako lako razlikovati baš po toj dolje volvi na dnu stručka. A. ovoidea ima tu volvu, a A. strobiliformis nema, nego ima samo izduženo zadebljanje koje je obično jako duboko ukopano u tlo, tako da ju je cijelu jako teško izvaditi. Ako je ne otkopamo, obično joj stručak pukne i ostane u tlu. Inače, te dvije Amanite su jedne od najveæih i najljepših Amanita. Ove godine sam našao Amanitu strobiliformis koja je imala 22 cm promjera klobuka, 4 cm debeli stručak i težila je 300 grama. Amanita strobiliformis je dosta rijetka, no ove godine sam našao tri nove lokacije gdje raste. Ja imam sreæe, dosta često ju nalazim, pa evo šaljem nekoliko svojih slika te Amanite. Ima sočno, debelo i kao snijeg bijelo meso i dobra je jestiva gljiva. Kod vas u Sloveniji je zaštiæena, a kod nas u Hrvatskoj je bila, no sada su je maknuli s popisa zaštiæenih. Ne znam zašto, jer je dosta rijetka.

I ovoidea i strobiliformis imaju ostatke ovoja (veluma partiale) na rubu klobuka, ali ovoidea nema po cijeloj površini klobuka gotovo nikakve krpe, veæ joj je klobuk gladak, a strobiliformis je pokrivena ostacima ovoja u obliku bjelkasto sivkastih krpa po površini klobuka, pa se  i po tome mogu razlikovati. A ima i još jedna razlika, a to je da je stručak kod strobiliformis pokriven bijelim krpastim pahuljama (kao što se vidi na mojim slikama), a kod ovoidee je manje-više samo hrapav bez tih krpa. Pa bi tome ovaj tvoj stručak kod Amanite koju si poslao baš odgovarao onom u Amanite ovoidee.

Slike Amanita strobiliformis:






cordyceps

Citat od: jevnac12 dne 19 Oktober 2007, 09:18


Po pregledu vaše zbirke se mi zdi, da gre za Zelenkasto strniščnico. MI lahko pomagate?


Da, to bi trebala biti Stropharia aeruginosa. Postoji još i jako slična Stropharia cyanea, koju baš nije lako jasno razlikovati od aeruginose. Razlike u odnosu na nju su navedene u zbirki gob.
Inače, vidim da je tu navedena kao užitna goba, dok je kod nas u hrvatskim knjigama (Božac) neužitna, a čak je u novoj enciklopediji (Božac) napisano da u novije vrijeme prevladava mišljenje da je lagano strupena. U stranoj literaturi je uglavnom neužitna, a u nekoliko knjiga čak i strupena, npr. Roger Phillips - http://www.rogersmushrooms.com/gallery/DisplayBlock~bid~6787~gid~.asp

Jani

Cordyceps,
hvala za izčrpen prispevek. Odslej bom slikal z namenom, da lahko čimbolj prestavim sistematske znake; doslej sem slikal bolj zato, ker so se mi zdele lepe.
LP
Jani
Pa še ena mušnica....... ne vem, katera je, pa jo puščam pri miru


jevnac12

G. Cordyceps, hvala za pojasnila.

Strupenost S. aerugenosa mi sicer ne povzroča težav, ker me gobica zanima zaradi svojih barv, ne zaradi nabiranja.

Predvidevam pa, da je ta dilema toliko bolj zanimiva za naše determinatorje in prav zanima me njihovo mnenje.

Lep pozdrav Nace

jernej

Stropharia aeruginosa je v SGS označena kot užitna vrsta. Tudi G. Poler v svoji knjigi piše, da je ta vrsta užitna vendar manj uporabna. Nekateri drugi narodi kot npr. Čehi pa so prepričani, da je rahlo strupena. Možno, da je goba bila kulinarično premalokrat preizkušena a prepičan sem, da v manjših količinah med mešenimi gobami večini ljudem ne bi škodila. Vsekakor pa je to izjemno lepo vrsto lepše gledati v naravi kot na krožniku.

Jernej