pozor prekomerni nabiralci gob

[gorenc]

znanec je plačal400€ kazni za prekomerno nabiranje gobanov-PREVERJENO!!
na Gorenjskem,zato premislite kaj je boljše ??
ps
znanec nabira samo gobane

[slavko]

Neugodna zadeva. Za osvežitev prilagam Uredbo o varstvu samoniklih gliv (iz leta 1998; kazni so zato v SIT):

Povzetek:

Glive so izrednega pomena za stabilnost in odpornost gozdnih ekosistemov. Poleg bakterij so glive najpomembnejše razgrajevalke organskih snovi, pri čemer se sproščajo hranilne snovi za druge organizme. Posebno pomembno vlogo za vitalnost, bioekološko stabilnost in odpornost drevesnih vrst in gozda kot celote imajo mikorizne glive, ki živijo v sožitju z višjimi rastlinami. Zaradi ohranjanja biološke raznovrstnosti in naravnega ravnotežaj ter zaradi vedno večjega zanimanja za nabiranje gob smo v Sloveniji sprejeli Uredbo o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98), ki določa:
- na celotnem območju Slovenije je prepovedano nabiranje gob, ki so navedene v priloženem seznamu;
- v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih je prepovedano nabirati vse vrste gob;
- prepovedano je namerno uničevanje gob in podgobja;
- posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva (2) kilograma gob;
- pri nabiranju gob je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje;
- dovoljeno je nabiranje gob, ki imajo razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče določiti vrsto;
- nabrane gobe je treba grobo očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni in zračni embalaži;
- posameznik lahko v enem dnevu proda tisto količino gob, ki jih lahko nabere sam in člani njegovega gospodinjstva (to je število članov gospodinjstva krat 2 kg);
- iznos svežih gob preko državne meje je prepovedan;
- iznos gobjih izdelkov preko državne meje je dovoljen le na podlagi računa;
- kršenje teh določb je kaznivo in minimalna kazen za fizične osebe zanaša 50.000 tolarjev za pravne osebe pa 500.000 tolarjev.
Nadzor nad izvajanjem uredbe izvajajo: gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja, pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti,
tržna inšpekcija, carinski organi in policija.

Uradni list:

Uradni list RS, št. 57/98 (14.8.1998 str. 4246)

2689.

Na podlagi prvega odstavka 29. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o varstvu samoniklih gliv

1. člen

Ta uredba ureja varstvo samoniklih gliv in z njim povezana pravila ravnanja zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja.
Samonikla gliva po tej uredbi je vsaka v naravi rastoča negojena gliva, sestavljena iz podgobja oziroma micelija in gobe oziroma trosnjaka.

2. člen

Na območju Republike Slovenije je prepovedano namerno uničevanje gob in podgobja ter nabiranje podgobja vseh vrst samoniklih gliv.
Poleg prepovedi iz prejšnjega odstavka je na območju Republike Slovenije prepovedano tudi nabiranje ali namerno uničevanje gob redkih ali ogroženih samoniklih gliv iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

3. člen

V osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih je prepovedano nabiranje ali namerno uničevanje gob vseh vrst samoniklih gliv.

4. člen

Ne glede na določbe 2. in 3. člena lahko minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za gozdarstvo, v primerih, ko gre za raziskovalne in izobraževalne namene, izjemoma dovoli nabiranje podgobja in gob znanstveno-raziskovalnim in izobraževalnim organizacijam s sedežem v Republiki Sloveniji ter Zvezi gobarskih društev Slovenije.
Vloga za pridobitev dovoljenja iz prejšnjega odstavka, poleg podatkov o prosilcu, vsebuje:
1. opis raziskovalne ali izobraževalne naloge, za katero prosilec rabi samonikle glive,
2. območje, na katerem namerava prosilec nabirati samonikle glive,
3. čas, v katerem namerava prosilec nabirati samonikle glive,
4. vrsto in količino samoniklih gliv, ki jih namerava prosilec nabirati.
Z dovoljenjem iz prvega odstavka se zaradi varstva samoniklih gliv lahko določi tudi drugo območje, čas ali količino samoniklih gliv, kot je navedena v vlogi.

5. člen

Posameznik lahko nabere v enem dnevu največ dva kilograma gob, skladno z določbami te uredbe.
Poleg količine iz prejšnjega odstavka je dovoljeno nabrati tudi gobo, ki je težja od dveh kilogramov.

6. člen

Kdor nabira gobe, mora spoštovati naslednja pravila:
1. goba mora imeti razvidne tiste morfološke značilnosti, na podlagi katerih je mogoče zanesljivo določiti vrsto,
2. prepovedana je takšna uporaba pripomočkov za nabiranje gob, ki lahko poškodujejo rastišče ali podgobje,
3. gobe je treba grobo očistiti že na rastišču,
4. gobe je dovoljeno prenašati le v trdni in zračni embalaži.

7. člen

Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.
Posameznik lahko proda gobe tudi na mestih, določenih za prodajo živil, skladno s predpisi.

8. člen

Odkupovalec po tej uredbi je fizična ali pravna oseba, ki se z odkupovanjem gob ukvarja v okviru svoje registrirane dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: odkupovalec).
Odkupovalec mora voditi evidenco o odkupljenih gobah, ki vsebuje vrsto in količino odkupljenih gob ter kraj in datum odkupa.
Odkupovalec mora do 31. decembra tekočega leta predložiti Ministrstvu za okolje in prostor letni zbirnik iz evidence, ki mora zajemati vrsto, količino in kraj odkupa gob po mesecih ter podpis in žig odkupovalca.

9. člen

Iz carinskega območja Republike Slovenije je prepovedan iznos svežih ali predelanih gob.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko iznesejo predelane gobe, ki so bile kupljene na carinskem območju Republike SLovenije, kar se dokazuje z računom trgovca.
Ne glede na določbo prvega odstavka lahko imetnik prepustnice s kmetijskim vložkom dnevno iznese iz carinskega območja Republike Slovenije največ dva kilograma svežih gob.

10. člen

Izvoz svežih ali predelanih gob je dovoljen ob pogojih, določenih s to uredbo.
Ob izvozu gob iz prejšnjega odstavka mora izvoznik, poleg druge predpisane dokumentacije, carinskemu organu predložiti tudi pisno izjavo odkupovalca, da so gobe odkupljene v skladu s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: izjava).
Izjavo mora predložiti tudi izvoznik, ki je hkrati tudi odkupovalec.
Izjava mora biti v dvojniku in vsebovati zaporedno številko, ime in priimek oziroma firmo odkupovalca, njegov naslov, ime in priimek oziroma firmo izvoznika, vrsto in količino gob, ki so predvidene za izvoz, datum izdaje izjave in podpis ter žig odkupovalca.
Carinski organ pošlje izjavo iz prejšnjega odstavka tržni inšpekciji še isti dan, ko je odobren carinski postopek za izvoz blaga.

11. člen

Tranzit svežih ali predelanih gob preko carinskega območja Republike Slovenije je dovoljen samo ob predložitvi potrdila, ki ga na zahtevo izvajalca tranzita izda carinski organ ob vstopu na carinsko območje Republike Slovenije.

12. člen

Nadzor nad izvajanjem prepovedi, omejevanjem in pravili nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekcija, inšpekcija varstva okolja in pooblaščena nadzorna služba za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti.
Nadzor nad trgovanjem z gobami opravlja tržna inšpekcija.
Nadzor nad izvozom in iznosom gob iz carinskega območja Republike Slovenije opravljajo carinski organi in policija.

13. člen

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti:
- če ravna v nasprotju z 8. členom.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

14. člen

Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev se kaznuje posameznik:
1. če ravna v nasprotju z 2., 3., 6. ali 7. členom;
2. če ravna v nasprotju s 4. ali 5. členom.
Pristojni inšpektor, pooblaščeni nadzornik, carinik ali policist lahko takoj na kraju samem izreče kazen zaradi prekrška in izterja denarno kazen v višini 50.000 tolarjev ali izda plačilni nalog posamezniku:
1. če ravna v nasprotju z 2. členom;
2. če ravna v nasprotju s 3. členom;
3. če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena;
4. če ravna v nasprotju s 6. členom.

15. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati uredba o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 38/94, št. 44/95 in št. 30/96).

16. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 321-02/98-1

Ljubljana, dne 5. avgusta 1998.

Vlada Republike Slovenije
Predsednik dr. Janez Drnovšek l.r.

PRILOGA 1:
ZAVAROVANE GLIVE SLOVENIJE

Amaníta caesárea (Scop.: Fr.) Pers. (knežja mušnica, karželj)
Amaníta ovoídea (Bull.: Fr.) Link (jajčasta mušnica, bela žrdana)
Amaníta strobilifórmis (Paul.) Bertillon (velikoluska mušnica)
Artómyces pyxidátus (Pers.: Fr.) Jül. (cvetoča grmulja)
Boletínus cávipes (Klotzsch: Fr.) Kalchbr. (votlobetni gobanček)
Boletópsis leucomeláena (Pers.: Fr.) Fay. (269;rni gobanovec)
Bolétus dupáinii Boud. (dupainov goban)
Bolétus frágrans Vitt. (dišeči goban)
Bolétus impolítus Fr. (preprosti gobanv)
Bolétus junquílleus (Quél.) Boud. (žolti goban)
Bolétus régius Krbh. (kraljevi goban)
Bolétus torósus Fr. (težki goban)
Calóscypha fúlgens (Pers.: Fr.) Boud. (žareča kupica)
Cantharéllus cibárius var. amethýsteus Quél. (navadna lisička, luskati različek)
Cantharéllus lutéscens Pers.: Fr. (žolta lisička)
Catathélasma imperiále (Fr.-> Quél.) Sing. (kolobarna dvovenčnica)
Chroogómphus helvéticus (Sing.) Mos. (švicarski polžar)
Cláthrus rúber Pers.: Pers. (navadna mrežnica)
Clitócybe alexándrii (Gill.) Gill (zelenikasta livka)
Clitócybe máxima (Fr.: Fr.) Kumm. (velika livkav)
Cóprinus picáceus (Bull.: Fr.) Gray (pisana tintnica)
Díscina parma Breit. & M. Geest. (ščitasta medaljonka) *
Faerbéria carbonária (A. & S.) Pouz. (pogoriščni letvičar)
Fistulína hepática (Schff.: Fr.) With. (jetrasta cevača)
Flocculária luteóvirens (A. & S.: Fr.) Gill. (rumeneča venčnica)
Gomphídius róseus (Ness.: Fr.) Gill. (rožnati slinar)
Gómphus clavátus (Pers.: Fr.) Gray (269;okata žilolistka)
Gýrodon lívidus (Bull.: Fr.) Karst. (navadni jelšar)
Gyrómitra esculénta (Pers.: Fr.) Fr. (pomladanski hrček)
Gyróporus castáneus (Bull.: Fr.) Quél. (rjavi bledotrosnik)
Gyróporus cyanéscens (Bull.: Fr.) Quél. (modreči bledotrosnik)
Herícium Pers.: S.F.Gray (species) (vse vrste bradovcev)
Hygrophorópsis ruféscens (Quél.) Sing. (dišeči lisičkovec)
Hygróphorus camarophýllus (A. & S.: Fr.) Fr. (švedska polževka)
Hygróphorus capreolárius (Kalchbr.) Sacc. (vinska polževka)
Hygróphorus speciósus Peck (lepa polževka)
Lactárius lilacínus (Lasch: Fr.) Fr. (lilasta mlečnica)
Langermánnia gigántea (Batsch.: Pers.) Rostk. (orjaški plešivec)
Laricifómes officinális (Vill.: Fr.) Kotl. & Pouz. (lekarniška macesnovka)
Leccínum crocipódium (Let.) Watl. (žlahtni ded)
Leccínum hólopus (Rostk.) Watl. (beli ded)
Leccínum thalássinum Pil. & Derm. (zelenomodri ded) **
Leucopaxíllus macrorhízus (Lasch) Sacconi & Lazz. (glavata velepodvihanka)
Leucopaxíllus trícolor (Peck) Kühn. (tribarvna velepodvihanka)
Limacélla guttáta (Pers.: Fr.) K. & M. (pokapana spolzenka)
Lycopérdon mammifórme Pers.: Pers. (zastrta prašnica)
Mutínus canínus (Huds.: Pers.) Fr. pasji klinček)
Neogyrómitra gígas (Krbh.) Imai orjaški hrčak)
Phaeolepióta áurea (Matt.: Fr.) Mre. bleščava luskarica)
Phyllóporus rhodoxánthus (Schw.) Bres. rdeči prekatnik)
Porphyréllus porphyrósporus (Fr.) Gilb. navadni porfirnik)
Pulverobolétus Murrill (species) vse vrste privihancev)
Rhodótus palmátus (Bull.: Fr.) Mre. brazdasti klobučar)
Rugosómyces cárneus (Bull.: Fr.) Bon mesnobarvni lepoglavec)
Rússula rhodópoda Zv. rdečebetna golobica)
Rússula seperína Dup. istrska golobica)
Sárcodon joeídes (Pass.) Bat. nenavadni ježevec)
Sparássis brévipes Krbh. hrastov glivec)
Sparássis nemécii Pil. & Ves. jelkin glivec)
Strobilómyces strobiláceus (Scop.: Fr.) Bk. črni kuštravec)
Suíllus flávidus (Fr.: Fr.) Presl rumena lupljivka)
Suíllus tridentínus (Bres.) Sing. tridentinska lupljivka)
Tricholóma ápium J. Schff. začimbena kolobarnica)
Tricholóma caligátum (Viv.) Rick. krokodilja kolobarnica)
Tricholóma colóssus (Fr.) Quél. orjaška kolobarnica)
Tricholóma focále (Fr.) Rick. ovratniška kolobarnica)
Tricholóma goniospérmum Bres. križnotrosna kolobarnica)
Túber Micheli ex Wiggers: Fr. (species) vse vrste gomoljik
* Díscina parma Breit. & M. Geest. - ščitasta medaljonka = Gyrómitra párma (Breit. & Maas G.) Harm - ščitasti hrček
** zelenomodri ded = modrinasti ded

Lep pozdrav,
Slavko

[Svinjski goban]

Hm zanimivo. Sam nikoli ne naberem več kot 2 kili gob. Preseneča me, da je zaščitena žolta lisička. V gozdu zravem naše bajte jih raste ogromno.

[slavko]

Pravzaprav je najhuje to, da nekatere zaščitene vrste gob prodajajo na tržnici. Sam se že večkrat videl na stojnicah Knežjo mušnico (karželj, blagva...). Pa ne samo na mariborski tržnici.

Lep pozdrav,
Slavko

[TINE]

pozdravljeni
saj lepo in prav je napisan ta zakon,samo se je potrebno nekaj drugega vprašat !!!!
V čem je poanta vsega tega,če pa tisti ki nabirajo preko merno število gob jih bodo nabirali še naprej,saj bodo pa v gozdu 15x na dan če bo že tako strogo.
mislim da je to vse skupaj pretirano in naj naredijo potem tako kot je drugje.Plačaj dnevnico itd,samo je pa hec da bi vsak nekaj komandiral,delal drugemu zakone sam pa jih ne upošteval.Sem parkrat na lastne oči videl gobarja ki je v društvu pa je imel kar nekajkrat preveč gob pAa še neučiščene povrh.
brez zamere na moje mišlenje pa lep dan želim vsem

[slavko]

Se strinjam s Tinetom. Eno je zakon, drugo pa realnost.

Iz študije http://www.cbd.mop.gov.si/info/db/biotska_raznovrstnost2.pdf (na strani 58 je govora o gobah) je razvidno, da je glavni razlog izginjanja določenih vrst gob onesnaženje. Omenjeno je sicer  tudi, da pretirano nabiranje ni koristno za gobe.

Gob pa ne uživamo le ljudje, ampak tudi živali. Na straneh 465 - 468 je članek o prehranjevalnih navadah srnjadi, http://www.lovstvo.net/Revija-Lovec/2003/455-476.pdf. Težko je oceniti kakšna je količina gob, ki jo pospravi divjad (ne le srnjad, ki je omenjena v študiji).

Zagotovo gob ne bi bilo več, če bi jih ogrožalo le nabiranje. Problem je namreč v tem, da se določenih vrst gob sploh ne nabira, a vseeno izginjajo.

Morda je rešitev v sistemu, ki ga imajo naši sosedje italijani. V Italiji so na primer tartufi zaščiteni. Toda v obdobju največje rasti jih je z dovolilnico dovoljeno nabirati.

Pri nas je zaenkrat veljaven zakon iz leta 1998. Verjamem, da bo nekoč prišlo do spremembe.

Lep pozdrav,
Slavko

[jevnac12]

Strinjam se z vsem kar so napisali predhodniki. Čeprav zakonodaja povsem ne rešuje težav z gobarjenjem in gobami, pa je vseeno korak naprej od popolnega popuščanja stihijskemu nabiranju. Prav zato je objava povzetka Uredbe na tem forumu neprecenljive vrednosti, saj smo mnogi gobarji - ljubitelji narave in predvsem gozdov, dobili natančnejši vpogled v konkretne podatke in v splošen pozitivni namen zakonskega akta.

Mislim, da na Mikološki zvezi Slovenije premalo delajo prav na STALNEM  poudarjanju pozitivnih namenov sprejete uredbe in verjemite da to ni kritika njihovega dela, saj ga niti ne poznam. Prej je opažanje "luknje" pri dostopanju do širše javnosti. Najmanj, kar bi morali imeti na svoji internetni strani, je dober forum, lahko pa bi sodelovali tudi s časopisnimi hišami in vsaj enkrat tedensko objavili seznam petih (in mogoče celo slike) trenutno rastočih zaščitenih gob.

Lep pozdrav IJ

[Pubi]

........tukaj not je še "caka" ali luknja v zakonu, ko pride do prekrška velikokrat namernega. Kako naj se nekoga, ki se je "malo večkrat pripognil" v gozdu na sprehodu in ob temu pobral še kakšnih pet šest zaščitenih gljiv, če vendar ne pozna zakonov in ni gobar z licenco oz. izpitom......?
To je tako kot pri ribičih dnevničarjih, ki pogostoma grešijo a sodnik za prekrške (..če do njega pridejo) po pogovoru le zamahne z roko in adijo. Da bi pa v gozdovih vsakemu dodali še spremljevalca, kot to delajo na Soči tistim ribičem, ki so brez izpita in iz tuje družine, ali tujci brez licence.........E to pa ne bo šlo!  Težka bo težka ne glede na dobre namere. Lp Pubi

[jevnac12]

Hej, Pubi!

Tale primerjava z ribiči je sicer dobronamerna, vendar mislim, da ni najkorektnejča. Sem dolgoletni član ribiške družine in lahko z gotovostjo zatrdim naslednje:

- dnevničarji (torej nečlani mokre bratovščine) lahko kupijo dnevno ribolovnico, ne glede ali imajo opravljen ribiški izpit. Vendar pazi. Na dovolilnici so napisani vsi napotki, ki jih mora dnevničar upoštevati pri ribarjenju. Če jih ne, potem seveda sodnik za prekrške povsem pravilno zamahne z roko.

- pa tudi sicer: na sodiščih "nevednost" oziroma nepoznavanje zakonoskih predpisov ne šteje kot pravni dokaz za oprostitev.

Tudi zato je pomembno, da se z "gobarsko" zakonodajo seznani čim več občanov, tudi tistih, ki v gozd zaidejo poredkoma.

Se pa povsem strinjam z navedenimi nelogičnostmi Uredbe (možnost večkratnega gobarjenja v enem dnevu in slično) ter dodajam še to, da na Rogli (vsaj na forumih nisem zasledil) ni bilo kako hudih inšpektorjev. Pa so gobani rastli dobesedno vidno in so nekatei nabirali jurčke v več 100 primerkih. To seveda po pripovedovanjih mojih prijateljev, ki pa so dokaj verjetna.

Strinjam se z g. Slavkom (moderatorjem), da bi bilo dobro osmisliti dovolilnice. Tu se spet navežem na tvoj ribiški primer Soče. Namreč s Sočo (v glavnem) upravlja Ribiška družina Tolmin. Torej gre za določeno zemljepisno območje republike Slovenije. Če bi to prenesli na gobe, potem bi bilo pametno področje Pohorja (ali mogoče Roglo), zaupati v gobarsko upravljanje zainteresiranemu gobarskemi društvu (družini) in kot imajo Italijani, izdajati dovolilnice samo v času intenzivne rasti. Neumno je razmišljati o enakovrednih dovolilnicah za celo Slovenijo. V skrajnem primeru tudi spremjevalec gobarja dnevničarja na Rogli ali na Pokljuki ne bi bila ne vem kakšna posebnost, sploh če bi znali tujce - gobarje tako animirati, kot znajo tujce ribiče na Soči.

Ogromno "turističnega"denarja se  še tu skriva.

lp IJ

[Pubi]

.........jep do neke mere se lahko tudi jaz strinjam, da ribičija in gobarstvo nikakor ni eno in isto a na grobo sem hotel napisat, da lahko naivec (seveda pod narekovaji) najde izgovor ob še tako dobronamernemu ali celo ostremu zakonu in se izmika vsem normam normalnega odnosa do narave in predpisom. Na to idejo, da napišem kako se da zlizati sem prišel ravno za vodo, ko sem bil prisoten ob kontroli in sem slišal kake finte vse stresajo ko se "ujamejo" prekrškarji. Tako kot je ključavnica namenjena poštenemu svetu, da ne pade v skušnjavo je zakon namenjen temu, da ga poštenjaki spoštujejo. Upam, da sem bil sedaj razumljivejši. Brez zamere, da smo se - sem se sedaj razpisal o nečemu kar nam naj bo že v krvi.  Lp Pubi

[jevnac12]

Povsem se strinjam  s tabo. S ključavnico je pač tako, da zaustavi poštenjaka, če je pa ni, pa nikogar. Verjemi, da te popolnoma razumem.

Primerjavo med ribištvom in gobarstvom, ki si jo ti načel, jemljem za izjemno zanimivo in samo v nekih (ribiških) detaljih je deloma vprašljiva, kar pa na namen tega forumskega pisanja naj ne bi imelo vpliva.

Še enkrat povem, da si zadevo dobro zadel in da se naj, nad vsem pisanjem v tem sklopu foruma, zamislijo drugi.

Lep pozdrav IJ

[gorenc]

Mislim da sem dregnil malo v "sršenje gnezdo "ko sem šel napisat na forum o kazni ki je doletela znanca. Vse kar ste pa napisali je zelo zanimivo.Upam da ta forum bere tudi kakšen poslanec iz Vlade Republike Slovenije in da bi vsaj približno tako naredili kot je v tujini naprimer v sosednji Italiji ki jo omenjate.
Kdaj pa to bo..........??

[barzen]

Jevnac v tej razpravi omenja tudi Mikološko zvezo Slovenije in ker pač poznam razmere moram reči, da sama zveza lahko le daje navodila svojim članicam (društvom) in tu pa tam kaj sama objavi, večino skromnih sredstev pa gre za raziskovalne namene in samo delovanje. V zvezi ni nihče zaposlen in vse delo temelji predvsem na volunterizmu, ki se kdaj pa kdaj deloma povrne, če zveza dobi kakšno javno naročilo. Tudi internetne strani so zastavljene preprosto, ker pač sam nimam znanja in časa ustvariti več kot to kar je - vse strani so pisane na roko - brez pomožnih programov za ustvarjanje internetnih strani in tako tudi ni foruma (nekoč je bil nek free, vendar so ga ukinili in je bil malo obiskan). Sedaj pa beremo in napišemo kar v tega, ki si ga je privoščila članica zveze (GD Lisička MB).
Glede objavljanja v časopisih pa si ne smemo delati utopije, kajti če novica ni senzacionalna in ... ne prideš zastonj na strani, da pa bi to plačevali,...

Če želite pomagati zvezi se lahko vpišete v kakšno društvo (kar vas bo sicer nekaj stalo), zelo dobra možnost pa je tudi, da del dohodnine (ki jo sicer pobere država - in če je niste že namenili gasilcem ali župnikom) namenite Mikološki zvezi Slovenije, Trstenjakova 2, 1000 Ljubljana d.št. 44435371. Svojo voljo, da del dohodnine namenite nam, morate priglasiti na davčni upravi (dobi se obrazec in ga morate osebno predati - bistvena je navedba davčne številke - vaše in od zveze). Kako bo s temi sredstvi ne ve še nihče, ker je to letošnja novost - denar pa bo šele naslednje leto.

Lep pozdrav,
Bojan Arzenšek

[jevnac12]

Dobro, če je na MZS tako, je pač tako.

lp IJ