Žvepleni lepoluknjičar na domači češnji - kaj storiti?

[Nagi Bator]

Odkar sem zvedel za to gobo sem jo zmeraj zelel najti se dovolj mlado, da bi jo lahko poskusil.
A zgodilo se je, kar bi si pravzaprav najmanj zelel. Pognal mi je na domaci cesnji. Sklepam, da je samo v dveh dneh zrasel do trenutne velikosti 3x5cm.
Vceraj ga namrec se nisem opazil.

 

Ker mi je seveda drevo dosti pomembnejse od gobe, me zanima kaj konkretno to sedaj pomeni za samo drevo.
Vem, da nic dobrega, a hkrati me zanima, ce gre morda za "smrtno obsodbo", ali se da kaj storiti?
Zaenkrat sem ga pustil rasti. Si pa ga je nekoliko ze privoscil polz.
Hvalezen bom vsakega nasveta.

[slavko]

Žvepleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus) povzroča rjavo trohnobo lesa. Za rjavo trohnobo je značino, da glive razkrojijo celulozo in polioze. Če gliva s svojimi encimi razkraja celulozo, se les zaradi presežka lignina obarva rjavo ter kockasto razpada in tudi razpoka. Glive, ki povzročajo rjavo trohnobo, poleg barvnih sprememb močno poslabšajo mehanske lastnosti lesa in ga v končni fazi spremenijo v prah. Ta proces traja več let, dokler ni celuloza v celoti razkrojena oz. toliko časa, da nastanejo mehanske poškodbe (odpadejo veje ali nastanejo razpoke v deblu). Izgubo mehanskih lastnosti opazimo pred izgubo lesne mase.

Težko je oceniti v kakšni meri se je micelij že razširil po drevesu. Glede na fotografije sklepam, da je kar precej razširjen, saj se že tvorijo trosnjaki. To pomeni, da se je micelij že nekaj časa razraščal po drevesu. Vaša češnja bo zagotovo obrodila še več let, toda zaradi micelija bo les čedalje bolj oslabljen. Zato odsvetujem plezanje po drevesu, saj bo vsako leto večja možnost, da se odlomi kakšna veja, zaradi že omenjene izgube mehanskih lastnosti.

Predlagam, da gobe sproti pobirate, ko so še mlade, ker se bo sicer trosni prah razširil na sosednja drevesa. Žvepleni lepoliknjičar velja za zelo okusno gobo, je pa pogojno užiten in ga je treba predhodno toplotno obdelati. V Ameriki ga izjemno cenijo zaradi okusa, ki spominja na piščanca.

Lep pozdrav,
Slavko

[BubikolRamios]

Tistale veja je odrezana preblizu. V bodoče priporočam rezanje takih vej vsaj 20 cm od debla, postrani, da jih ne zamaka dež in premaz s smolo.
Tale goba raste na odmrlem lesu, ki pa mora po moji izkušnjah biti precej navlažen da goba uspeva. Če bi se dalo zadevo nekako zaščitit pred dežjem bi po moje pomagalo.
Seveda pa tistole rano (če se da, tudi odstranit propadel les) premazat s smolo (preprečit dotok vode).

Gobo se 10 min kuha v vodi (postane užitna), vodo se odlije in gobo se 'spoha' kot piščanca. Odlična.

Mora pa bit spodaj rumena in luknjice od trosovnice 'nevidne', sicer je prestara. Če jih vidite s prostim očesom ste zamudili. Da je prestara izda že vonj.
Tekne pa polžem in 'črvom', tako da je potrebno precej sreče, da jo ujamete še uporabno.

[Nagi Bator]

Najprej najlepša hvala za oba odgovora.
Zaenkrat sem ga pustil rasti, tako da me zanima koliko časa si to lahko privoščim preden goba odvrže trose, saj je res ne bi rad videl na 10m oddaljeni mlajsi češnji? Res zanimivo kako je to gobo zaneslo na našo češnjo - od prvega gozda smo namreč oddaljeni kak kilometer.
Trosnjak po moje ni starejši kot nekaj dni in samo čez noč je povečal svoj volumen za približno 50%. Tisti del, ki je včeraj bil pojeden od polža, je čisto prerasel z "novo gobo" in ni več viden. Začeli so se pojavljati tudi prvi odtenki oranžne barve. Mi je kar malo žal, da nimam pri roki stativa za kamero, da bi naredil kak "time lapse".
Kar se tiče drevesa, gre za mogočno starejšo češnjo. Mislim, da gre proti 60-tim letom. Ne vem točno katera vrsta je, ampak starši in prej že babica, ji pravijo "Pohorska češnja". Ima značilne debele in mesnate plodove, ki znotraj pordečijo šele, ko so zelo zreli. Drevo je bilo visoko preko 15 metrov, vendar ga je foter kakih 10 let nazaj znižal in sedaj, ko je ponovno zaprlo krošnjo meri slabih 12m. Takrat je bila tudi odrezana ta veja, ki je sicer rasla iz strani debla spodaj. To, da je odrezana preblizu sem pa dejal tudi jaz. Držalo bo tudi, da mora ta del lesa biti precej namocen, saj se na tem delu debla pojavlja precej mahu.
Bom popoldan naredil še kakšno sliko s širšim kotom, da si bo lažje predstavljati na kaksnem mestu goba raste. Zdaj sem šele ob jutranji kavi in sem še prelen za takšne operacije. Saj vem, nič preveč gobarsko ne zveni zadnji stavek.

[jernej]

Vrsta je le ena, to je divja češnja Prunus avium. Je tudi edino naše sadno drevo, ki so ga vzgojili iz naše avtohtone vrste, ki raste tudi v naših gozdovih! Katera sorta je pa ne vem in to v tem trenutku niti ni važno. Češnja je bolj "kratkoživo" drevo in redko doživi 100 let. Procesi trohnenja lesa pa se začnejo izjemno hitro, sploh če drevesa neprimerno obvejujemo! Gozdarji bodo vedeli povedat, da je češnje v sestojih, če hočemo imeti kvaliteten les treba posekati že pred 50. letom starosti. Pri nas doma smo posekali okoli 15 let staro češnjo. Ni bila nikoli močno obvejena, dve močnejši veji smo pa ji odstranili, pa so se v deblu že začeli procesi razkrajanja! Kot je že Slavko dejal, pomoči ni, bo pa še vas češnja kar dolgo razveseljevala, v kolikor ne bo izjemnih dogodkov (npr. močni vetrovi). Tako kot je dejal BubikolRamios pa je zelo pomembno kako skrbimo za drevo. Vsaka rana pomeni mesto za morebiten vdor gliv v drevo. Tu po mojem mnenju ne pomagjo nobeni smolni premazi ali odstranjevanje trosnjakov. Trosi gliv so, kot ste že sami ugotovili, povsod. Najbolj pomembno je, da se pred nakupom drevasa pozanimamo, koliko prostora imamo in kakšno je rastišče (tla in klima) ter se šele nato odločimo za vrsto oziroma primerno sorto. Če se že ne moremo izogniti obvejevanju se moramo držati osnovnih pravil drevesne kirurgije, ki jih je po večini povedal že BubikolRamios. Rez naj bo čimbolj okrogel (ne eliptičast!) na prerezu in gladek, da voda čimprej odteče in nikoli tik ob deblu! S kakšnimi premazi in podobno po mojem ni treba prakticirati, saj se lahko pod njimi še vedno nabira voda! Drevesa tako sama ob takšnih primerih tvorijo protiranitvena tkiva. Primeren mesec za obžagovanje večjih vej je junij, začetek julija, ko imajo drevesa največ energije, da lahko čimhitreje tvorijo protiranitvena tkiva!

[Nagi Bator]

Hvala tudi za zadnje mnenje.
Kot sem obljubil, sem ga sedaj popoldne ponovno poslikal.
Najprej širši pogled za predstavo kje sploh raste.
Nahaja se približno 2 metra od tal, točno ob robu pred desetimi leti preblizu debla odrezane veje, kjer je nekaj odmrlega lesa.



V samo 24 urah je svojo velikost več kot podvojil. Zjutraj se je značilna oranžna barva šele tu in tam nakazovala, zdaj popoldan pa je že v svojih klasičnih barvah. Velik je približno 8x8cm in debel (visok) na najdebelejšem delu kakšnih 5cm. Po moji nestrokovni presoji še precej majhen za to vrsto gobe ?!

   

In ker se je goba odločila, da bo jedla mojo češnjo, ji tudi sam ne bom ostal dolžan in bo končala na krožniku. No, vsaj njen trosnjak. Zato me zanima, če jo prekuhati celo in potem narezati na željene rezine za recimo pohanje, ali jo razrezati že pred prekuhavanjem?
Izpod njega ni videti, da bi že oddajal trose, a kolikor mi je poznano zna goba to narediti kar naenkrat, zato bi še enkrat vprašal, glede na to, da je sam trosnjak star kakšne 3 dni, če se še lahko "igram" in ga puščam rasti, saj ne bi rad, da se pojavi še na kakšnem drugem drevesu. V kolikor se seveda to sploh da določiti.

[slavko]

Žvepleni lepoluknjičarji na nekaterih drevesih zrastejo ogromni, tudi več kilogramov lahko imajo trosnjaki. Običajno rastejo školjkasto. Predlagam, da gobo poberete, dokler je še sočna, saj je takrat najokusnejša. Lahko jo narežete pred kuhanjem. Vseeno pa je dobro da vre vsaj 5 minut in se potem voda odlije. Nato ga lahko pripravite po želji - paniranega ali kako drugače. Surov je strupen in ima psihoaktivne strupe, ki delujejo na živčevje.

Lep pozdrav,
Slavko

[Nagi Bator]

Danes, tik preden sem ga odrezal, je bil trosnjak po moji presoji star dobrih 6 dni in po površini velik približno kot razprta dlan.
Goba je imela zelo prijeten vonj. Upošteval sem vse nasvete glede priprave in prav zdaj, ko to pišem tudi poskusil prvi pohan kos. Zelo okusno.
Glede na opise, ki sem jih bral, sem pričakoval konsistenco in okus kurjih prsi, vendar če sem pikolovski, je bolj podoben kurjemu bedru  :)
Še slike, ki sem jih naredil tik preden sem ga pobral:

   

Meso gobe je tik pri deblu bilo samo za odtenek trše od preostanka a še zmeraj mehko.
Nekje sem prebral, da če ga odrežeš namesto utrgaš, ponovno zraste.
To sicer znajo govoriti tudi za druge gobe, pa ne drži ravno najbolj.

[BubikolRamios]

S trosnajkom je konec, ko ga odrežeš ali pa odtrgaš. Za gobe na tleh naj bi veljalo, če ga odrežeš, da ne poškoduješ micelija, ki je v tleh in bi lahko še kaj zrastlo.
Bojši efekt verjetno če tudi paziš, da vsega naokoli ne pohodiš.
Enako velja verjetno za drevesne gobe.

Vedno odrežem, in odrezen konec pokrijem s humusom. Morda še kaj zraste, predvsem pa konkurenca ne ve kje sem nabiral (: