Katera vrsta je to?

[bober]

Raste pod mediteranskimi borovci, te dni v izobilju. Že zaradi tega bi na prvi pogled sodil, da gre za mediteransko lupljivko. Klobuki so veliki do 9cm, rjavkaste barve, mastni, kožica je zelo lahko lupljiva. Z enkratnim povlečenjem kožice, največ dvakratnim, se olupi ves klobuk. Bet je poln, v vrhnjem delu drobno luskast. Trosovnica in bet na pritisk ne spremenita barve, tudi na razjedah se barva ne spremeni. Le, če gobo prerežemo, se zelo hitro na prerezanem mestu vsa obarva rožnato-rdečkasto. Goba ima intenzivni vonj po gobah in sprva rahlo kiselkast okus, ki pozneje izgine. Je zelo okusna. Sem na pravi poTič
Lep pozdrav!

[slavko]

Mislim, da pri vaši lupljivki gre za ovčarsko lupljivko (Suillus granulatus), http://www.gobe.si/Gobe/SuillusGranulatus. Ta namreč nima obroča, je pa podobna masleni lupljivki (Suillus luteus), ki ima obroč, http://www.gobe.si/Gobe/SuillusLuteus. Obe sta užitni in okusni.

Mediteranska lupljivka, kot ji pravite oz. tridentinska lupljivka (Suillus tridentinus) ima bolj oranžno trosovnico in tudi obroč, http://www.gobe.si/Gobe/SuillusTridentinus. Goba je v Sloveniji zaščitena.

Na zadnjih treh fotografijah pa imate jajčasto mušnico (Amanita ovoidea), menda ji pravite bela žrdana, ki je v Sloveniji tudi zaščitena.

Lep pozdrav,
Slavko

[bober]

Zahvaljujem se za izčrpen odgovor. Če bom še kaj napredoval v to smer, se bom zopet oglasil.
Glede opozorila o zaščitenih vrstah pa ste imeli v mislih najbrž kodeks gobarske etike, kar naj bi bilo nekaj "nad" zakonodajo. To je zelo pohvalna težnja, vendar bi se po mojem skromnem mnenju imelo pravi smisel pogovarjati  o tem komaj takrat, ko bo moral imeti vsak ljubiteljski gobar najprej izpit o poznavanju vseh vrst gob, preden bo šel v gozd. Ker v nasprotnem primeru je ta privileg rezerviran le za člane gobarskih društev in dobre poznavalce. (Pri športnem ribolovu, tudi pri lovcih, je izpit nekaj samo po sebi umevnega. Zraven sodijo še listi in revije- Ribič, Naše more..., ki člane sproti informirajo in izobražujejo.)
Lepo pozdravljeni!


By leon3

[slavko]

Na zgornjih slikah bi lahko bila ena od medlenk (Hebeloma), morda kakavova medlenka (Hebeloma edurum), ki je neužitna.

Levi dve sliki na sredini sta skoraj sigurno predirni plamenki (Gymnopilus penetrans), neužitna, na desnih dveh pa mislim, da je odekani kukmak (Agaricus essettei), ki je užiten.

Pri spodnjih slikah je skrajno desno oljkov livkar (Omphalotus olearius), ki je strupen, gobe na preostalih treh slikah pa so iz rodu golobic (Russula).

Skrajno desno spodaj bi lahko bila črnikasta golobica (Russula nigricans), neužitna, vendar ni viden zgornji del klobuka. Zraven nje bi lahko bila zasluzena golobica (Russula lilacea), ali višnjeva golobica (Russula turci), obe užitni. Tista s sivim kolobukom pa bi lahko bila mlečnobela golobica (Russula galochroa, užitna ali sivozelenkasta golobica (Russula anatina), užitna.

Pri golobicah velja pravilo (samo pri tem rodu gob), da v primeru pekočega ali grenkega okusa niso užitne, sicer pa.

Lep pozdrav,
Slavko

[slavko]

Spregledal sem vaše vprašanje o zaščitenih vrstah gob. V Sloveniji velja od leta 1998 Uredba o varstvu samoniklih gliv, http://www.gobe.si/Mikologija/Uredba, ki opisuje kako naj se nabirajo gobe in katerih vrst ni dovoljeno nabirati.

Kodeks gobarske etike, ki ga je pripravila Mikološka zveza Slovenije, http://www.gobe.si/Mikologija/Kodeks, v nekoliko strnjeni obliki povzema uredbo in predlaga obnašanje za ljubiteljske nabiralce gob, kot tudi za poznavalce gob.

Seveda je pri vrstah gob problem, ker jih vsakdo ne pozna. Zato imamo na naši spletni strani spisek in slike teh gob, da si jih lahko vsak ogleda, http://www.gobe.si/Gobe/ZasciteneGobe.

Namen naše spletne strani je informirati javnost o gobah na vse možne načine. Uredbe in drugi zakoni, ki se navezujejo na gobarjenje, so en vidik informiranja.

Eden od načinov informiranja je tudi ta forum, kjer lahko vsak poteši svojo radovednost o gobah. V nekaj letih smo skupaj ustvarili kar veliko bazo znanja.

Kako se bo razvijalo gobarjenje v Sloveniji težko rečem. V gobarskih društvih, ki jih je v Sloveniji 28, je približno 2000 članov. Ti se vsako leto sproti izobražujejo o gobah in to teoretični ter praktično, na gobarskih ekskurzijah.

Mikološka zveza Slovenije, ki je krovna organizacija vseh društev pa je uzakonila enotno izobraževanje o gobah in izvaja izpite za določevalce gob. Tega izpita se lahko udeleži vsak, ki je član katerega od gobarskih društev in ocenjuje, da ima dovolj znanja.

Lep pozdrav,
Slavko