LEPOLUKNJIČARJI

Začel/a simonapače, 19 September 2008, 13:11

Prejšnja tema - Naslednja tema

simonapače

Letos sem se odločil, da preizkusim Laetiporus Sulphureus - žveplenastega lepoluknjičara, ki mu američani upravičeno pravijo Gozdni piščanec..Chicken of the woods.

Za prvič smo ga malo prekuhali, pa kar na olju malo scvrli. Okus je bil tako prepričljiv, da smo že za vikend spocali eno fino rižoto. Ker sta bila prisotna dva kolega, par, ki sta tudi vegeterjanca, sem opazoval njuno reakcijo. Nasmešek je povedal vse ;D

A je še kdo drugi poskusil?
Bral sem nekje, da je v kombinacijami z določenimi drevesnimi vrstami lahko nevaren. A ima kdo informacijo, če se gre samo za alergijsko reakcijo, kljub toplotni obdelavi? Ker alergije človek faše tudi zaradi jagod, arašidov, pa ti le niso okarakterizirani za nevarno hrano.

Razmišljam namreč o gojenju, pa imam nekaj pomislekov, ker je to le drevesni škodljivec, kar bi lahko povzročilo veliko sivih las okoliškim sadjarjem ???

Lepo vreme in lepih gob.

Simon

slavko

Žveleni lepoluknjičar (Laetiporus sulphureus), http://www.gobe.si/Gobe/LaetiporusSulphureus, je parazit. Enkrat sem ga našel celo na lesenem drogu električne napeljave. Po mojih izkušnjah je najokusnejši tisti, ki raste na sadnem drevju. Najokusnejši mi je bil tisti, ki sem ga našel na češnji.

Pozor! Surov je strupen in povzroča psihoaktivne motnje. Zato ga je pred uporabo treba prekuhati. Potem po strukturi nekoliko spominja na piščančja prsa.

Zavedati se je treba, da je lepoluknjičar parazit. In drevo, na katero ga boste naselili, bo obsojeno na propad. Sicer ne takoj, ampak nekoč zagotovo. Lepoluknjičar dosega izredno velikost; tudi do 20 kg lahko tehta. Raste školjkasto. Smiselno ga je za pokušino posaditi na kakšno že poškodovano sadno drevo, ki ne raste blizu večjih nasadov.

Uporabimo ga ko je še mlad in je meso tako sočno, da ob prerezu soči tekočino. Kasneje ni več uporaben, ker meso postane trdo in lomljivo.

Nimam informacij, da bi v kombinaciji z določenimi drevesnimi vrstami lahko bil nevaren. Verjetno je različnega okusa, v odvisnosti od vrste drevesa. Možno pa je, da povzroča alergije. Nekateri ljudje so alergični na gobje beljakovine in sploh ne jedo gob.

Jedo ga lahko tudi tisti, ki niso vegetarijanci. Gobe imajo namreč le 40 do 50 kalorij na 100 g, kar jih uvršča v kalorično skromna jedila in so dober nadomestek mesa. So aromatična, visoko beljakovinska hrana in kot taka hrana absolutno priporočljiva. Vedeti je pa treba, da so gobe težko prebavljive in zato niso primerna jed za majhne otroke in starejše ljudi.

Lep pozdrav,
Slavko