Gobarjenje 2022

[klavir]

Ni še konec!

Šele zdaj so podivjale lisičke, predvsem lijaste, ponekod pa tudi trumoma žolte, vmes pa se najdejo še navadne rumene. Zlasti na Goričkem, v gozdovih kot je spodaj na sliki. Pred slabim mesecem dni so tu rasle snežke in iz mahu pod bori zlasti vitezovke. Zdaj, ko je že skoraj prepozno za snežke in je bila od vseh oglodanih zelenk samo še ena za pobrati, je v listju in mahu vse polno mladih lisičk. Ker so praktično povsod, bi jih človek lahko odnesel sto košar iz gozda, zato se je bilo treba omejiti.

Nabral sem si tudi kar dosti brinovih jagod ter eno vejo z njimi, čeprav tu ni enostavno dobiti zrelega brina.



Kot je zapisal Ta pravi gobar, na severu Evrope in v Rusiji imajo res čiste borove gozdove brez podrasti in trnovja kot na Dravskem Polju. Ampak tudi pri nas so taka področja, pa čeprav morda samo na Goričkem in Porabju. Očitno morajo biti toliko kisla tla, da razen bora in kakšnega brina ne zraste nič drugega in zato gozd deluje tako čist. Vsaj mislim tako.

:)

[klavir]

Lijaste lisičke in žolte trobente so se danes še lepo sipale, zraven pa še kakšnih 70 rumenih lisičk. Me je pa presenetil gozd na osrednjem Goričkem (običajno nabiram bolj na severu), kjer pa sem poleg mladih lijastih lisičk, po katere sem šel, našel še celo paleto drugih vrst, tudi neznačilnih za pozno jesen, praktično že zimo. Po bregovih so kar pogosto bile čisto mlade, ampak ogromne snežke, tudi največja, ki sem jo kdaj našel, v velikosti manjše marele. Žal sem enkrat pozabil fotoaparat v gozdu, pa zdaj ne morem delati novih slik... Sicer pa sem lahko vzel vijoličasto kolesnico, pozno polževko, nekaj mišk, vitezovk, zajetnih kolobarnic, nato pa masleno lupljivko, velikega zdravega jurčka, cel kup cigančkov, zdravo marelo, dišečo polževko in celo tako eksotiko za ta letni čas kot je sočna mlečnica, mlečna pečenica, ki raste julija... Zanimivo...

[Ta Pravi Gobar]

Ivan, izjemno. Z veseljem bi šel enkrat zraven.  Tu pri mojem potoku skozi nabiram Zimske panjevke, danes jih je sploh polno. Sem nabral kak kilogram, gre mimo kolegica, sem jo prepričal naj končno proba. Mi ne ostane nič, razen šopa Bukovih ostrigarjev - te sem končno našel na dveh mestih po dveh letih ko jih ni bilo tu. Na enem drevesu rastejo v višini glave mladi sem jih vse pustil za naslednjič. Pol pa najdem ob enem razvejanem drevesu blizu ceste spet cel kilogram Panjevk, pa so šle te z mano. Čist malih mladih je ogromno.  Snešk je bilo samo par na enem mestu, sem jih pustil za seme - pred 14 dnevi. Sem pa danes tudi tu videl Vijoličaste kolesnice.

[Kvader]

Vesel Božič in srečno Novo leto ter veliko gobarskih užitkov v 2023 prav vsem gobarjem.

In še nekaj novoletnih gobic.

[klavir]

Danes bi lahko šel gobe na tržnico prodajati, toliko je bilo rumenih klobučkov zimskih panjevk ob reki Pesnici, tam, kjer teče blizu Maribora. Samo bi moral napraviti velik plakat z odlikami in zdravilnostjo, jih imenovati enokitake, pozabljena delikatesa daljnega vzhoda... Pa jih ponujati očiščene v majhnih pletenih košaricah, niti ne prepoceni, ker bi šlo za ekskluzivo... Gotovo bi bila zanimiva tržna niša, a v resnici ne zame, jaz gobe veliko raje podarim znancem in prijateljem...

;D

P.S.: Zmeraj okusnejše se mi zdijo te gobe... Navadno si jih naredimo na oljčnem olju, s česnom in olivami. Včasih dodamo še pršut. To je sicer možno narediti z vsemi vrstami gob, ampak je zmeraj drugače.