Gobja vegeta

[klavir]

Včeraj so me v gozdu na Pohorju razveselili prvi številni primerki mekinaste mlečnice, ali kot ji gobarji, ki jo poznamo, ljubiteljsko rečemo - gob(j)a vegeta, zaradi njenega značilnega vonja. Ker je v gozdu s svojo cimetasto rjavo barvo in ne ravno obilnim prozornim mlečkom dokaj neopazna, ne pritegne s svojim videzom, mislim, da ni prav veliko gobarjev, ki bi jo poznali, ne vem niti, če jo sploh še kdo uporablja. Kot taka niti ni uporabna, saj je strupena, vendar ne nevarno, povzroča zgolj bruhanje. Zato iz nje ne moremo napraviti na primer omake, v kateri bi uporabili 20 dag gob ali podobno. Lahko pa jo uporabimo svežo ali posušeno za začimbo. Tako sem moral priskrbeti košarico teh gob za sušenje znancem, saj brez nje gobja juha baje ni ista. Ker sam nisem tak ljubitelj tega vonja pri juhah, smo raje iz ostanka naredili široke rezance s pestom iz gobje vegete. Na oljčnem olju se prepraži česen in naribana sveža goba (dve večji ali štiri do pet manjših gob zadostujejo), še raje pa se uporabi suhe primerke. Dodamo malo smetane ter pomešamo med rezance ali fužije. Intenziven vonj zagotovljen, okusa pa je bolj milega, ne tako izrazitega kot ga ima prava vegeta, morda pa zato tudi naravnejšega, kaj pa vem...dober tek!