- Dobrodošli na Gobarsko društvo Lisička - Forum.
Zadnje objave
#91
Kulinarika / Odg: Sirovke okus
Zadnja objava od anjica - 15 Oktober 2024, 19:57Citat od: anjica dne 12 Julij 2024, 21:04Tukaj je recept za okusno jed z gobami sirovke:evo spet sem jedla tole jed in jo res priporočam.
Pražene sirovke z zelišči in česnom
Sestavine:
500 g svežih gob sirovk
2 žlici olivnega olja ali masla
3 stroki česna, drobno sesekljani
1 žlica svežega timijana, drobno sesekljanega
1 žlica svežega peteršilja, drobno sesekljanega
Sol in sveže mlet črni poper po okusu
Sok polovice limone (neobvezno)
Nariban parmezan za posip (neobvezno)
Navodila:
Priprava gob: Gob sirovk ne peremo, saj lahko postanejo vodene. Namesto tega jih nežno obrišemo s papirnato brisačo ali čopičem za gobe, da odstranimo umazanijo. Po potrebi jih narežemo na večje kose, če so gobe večje.
Segrevanje ponve: V veliki ponvi segrejemo olivno olje ali maslo na srednje visoki temperaturi.
Praženje gob: Dodamo narezane gobe v ponev in jih pražimo, dokler ne postanejo zlato rjave in mehke. To traja približno 10-15 minut. Pazimo, da jih ne mešamo preveč pogosto, da se lepo zapečejo.
Dodajanje česna in zelišč: Ko so gobe skoraj gotove, dodamo drobno sesekljan česen in sveža zelišča (timijan in peteršilj). Pražimo še približno 2-3 minute, dokler česen ne postane dišeč.
Začinjanje: Začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom po okusu. Po želji lahko dodamo še malo limoninega soka za svežino.
Serviranje: Gobe sirovke postrežemo vroče, posute z naribanim parmezanom, če želimo. Odlično se podajo kot priloga k mesnim jedem, lahko pa jih postrežemo tudi kot samostojno jed z rezino svežega kruha.
Dober tek!
#92
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od slavko - 15 Oktober 2024, 16:10mihab #56, od zgoraj navzdol so najverjetneje:
- žametasti novogoban
- pegasta kolobarnica
- osmojena kolobarnica
Nisem zasledil informacij o tem, da bi navadna barvilnica vplivala na strupenost užitnih vrst gob. Po mojem mnenju ne vpliva, sicer bi tudi jablana vplivala na hruške, ki rastejo v bližini.
Lep pozdrav,
Slavko
- žametasti novogoban
- pegasta kolobarnica
- osmojena kolobarnica
Nisem zasledil informacij o tem, da bi navadna barvilnica vplivala na strupenost užitnih vrst gob. Po mojem mnenju ne vpliva, sicer bi tudi jablana vplivala na hruške, ki rastejo v bližini.
Lep pozdrav,
Slavko
#93
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od Ta Pravi Gobar - 15 Oktober 2024, 08:17Ravno po Radiu Maribor - danes je mednarodni dan GOB ! Dalje : na svetu je 2,2 do 3,3 milijone vrst gob. Od tega znanstveno opisanih 148 000 vrst. Od tega pa nekje 2000 ki jih lahko jemo ljudje.
Mihab - prvi dve fotki je pogojno užiten Žametasti novogoban - opis :
https://www.gobe.si/Gobe/NeoboletusErythropus?from=Gobe.BoletusErythropus
Ostalo vam bo Gospod Slavko povedal.
Mihab - prvi dve fotki je pogojno užiten Žametasti novogoban - opis :
https://www.gobe.si/Gobe/NeoboletusErythropus?from=Gobe.BoletusErythropus
Ostalo vam bo Gospod Slavko povedal.
#94
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od Ta Pravi Gobar - 15 Oktober 2024, 08:01Jaz sem na brzino zadnjič gledal, tu pišejo o semenih :
https://svet24.si/clanek/zanimivosti/62ebb7df9f510/jagode-navadne-barvilnice-so-hitro-smrtno-nevarne
Je pa ta zadeva res hudič. Ne vem, kak se je bodo lotili. Če bi bilo minus 20 stopinj kot pred 30 leti,te korenine lepo vse popokale in zadeve bi izginile. Ampak prave zime ni več. Tu na Dravskem Polju so prave plantaže tega hudiča. Milijoni rastlin. Vsaka naredi do 30 000 semen letno. Sam strup.
Lani sem pisal na Zavod za gozdove Slovenije, kako mislijo kaj ukrepati proti tej rastlini.
Tako so mi povedali :
---------------
Hvala za sporočilo, veseli nas, da aktivno opazujete in spremljate gozdove na vašem območju.
Res je, navadna barvilnica je zelo razširjena tujerodna invazivna rastlinska vrsta na Dravskem polju. Več o navadni barvilnici in invazivnih tujerodnih vrstah na sploh si lahko preberete tudi na tej povezavi: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/navadna-barvilnica/.
Glede zatiranja navadne barvilnice. Vrsto je, na podlagi naših izkušenj, smiselno odstranjevati na način, ki ga opisujete, zgolj v začetnih fazah naselitve rastline na neko območje (rekli ste, da ste odstranili 3 rastline). Ko se enkrat vrsta splošno razširi v obliki sestoja in postane del rastlinskih združb takšno odstranjevanje ne obrodi sadov. Zato gozdarji vrsto zatiramo zgolj tam, kjer ovira obnovo gozdov. In sicer jo zatiramo z rednimi obžetvami enkrat do dvakrat letno, dokler drevje ne zraste višje, kot sama barvilnica. Takrat jo drevje »zaduši«. Takšni primeri dobre prakse so ravno na Dravskem polju v okolici Kidričevega, kjer se obnavlja hrastove gozdove v kompleksih državnih gozdov. Pomembna težava pri zatiranju barvilnice je namreč tudi razdrobljena lastniška posest na Dravskem polju. Barvilnico je smiselno zatirati zgolj na enoviti posesti v večjih kompleksih (npr. državna posest). Pri razdrobljeni zasebni posesti je zatiranje sizifovo delo – Nič ne pomaga, če jo ti marljivo zatiraš, sosed pa nima interesa za to. Rastlina se kmalu razširi nazaj.
Če strnem. Barvilnica je, žal, marsikje postala sestavni del gozdnih posek in robov. Na samih posekah in gozdnih robovih je ni smiselno zatirati, razen tam, kjer ovira obnovo gozdov (npr. obnova hrastovih gozdov). Pa še to na velikih površinah. Ko drevesa prerastejo in tvorijo sklenjen sestoj bo barvilnica izginila samo po sebi, saj jo bodo drevesa zadušila – Barvilnica je svetloljubna vrsta, ki potrebuje dosti svetlobe za uspevanje.
----------------
Jaz pa žal opažam tu gozdove polne tega, pa so v senci, pod krošnjami, in se razmnožujejo strahotno.
https://svet24.si/clanek/zanimivosti/62ebb7df9f510/jagode-navadne-barvilnice-so-hitro-smrtno-nevarne
Je pa ta zadeva res hudič. Ne vem, kak se je bodo lotili. Če bi bilo minus 20 stopinj kot pred 30 leti,te korenine lepo vse popokale in zadeve bi izginile. Ampak prave zime ni več. Tu na Dravskem Polju so prave plantaže tega hudiča. Milijoni rastlin. Vsaka naredi do 30 000 semen letno. Sam strup.
Lani sem pisal na Zavod za gozdove Slovenije, kako mislijo kaj ukrepati proti tej rastlini.
Tako so mi povedali :
---------------
Hvala za sporočilo, veseli nas, da aktivno opazujete in spremljate gozdove na vašem območju.
Res je, navadna barvilnica je zelo razširjena tujerodna invazivna rastlinska vrsta na Dravskem polju. Več o navadni barvilnici in invazivnih tujerodnih vrstah na sploh si lahko preberete tudi na tej povezavi: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/navadna-barvilnica/.
Glede zatiranja navadne barvilnice. Vrsto je, na podlagi naših izkušenj, smiselno odstranjevati na način, ki ga opisujete, zgolj v začetnih fazah naselitve rastline na neko območje (rekli ste, da ste odstranili 3 rastline). Ko se enkrat vrsta splošno razširi v obliki sestoja in postane del rastlinskih združb takšno odstranjevanje ne obrodi sadov. Zato gozdarji vrsto zatiramo zgolj tam, kjer ovira obnovo gozdov. In sicer jo zatiramo z rednimi obžetvami enkrat do dvakrat letno, dokler drevje ne zraste višje, kot sama barvilnica. Takrat jo drevje »zaduši«. Takšni primeri dobre prakse so ravno na Dravskem polju v okolici Kidričevega, kjer se obnavlja hrastove gozdove v kompleksih državnih gozdov. Pomembna težava pri zatiranju barvilnice je namreč tudi razdrobljena lastniška posest na Dravskem polju. Barvilnico je smiselno zatirati zgolj na enoviti posesti v večjih kompleksih (npr. državna posest). Pri razdrobljeni zasebni posesti je zatiranje sizifovo delo – Nič ne pomaga, če jo ti marljivo zatiraš, sosed pa nima interesa za to. Rastlina se kmalu razširi nazaj.
Če strnem. Barvilnica je, žal, marsikje postala sestavni del gozdnih posek in robov. Na samih posekah in gozdnih robovih je ni smiselno zatirati, razen tam, kjer ovira obnovo gozdov (npr. obnova hrastovih gozdov). Pa še to na velikih površinah. Ko drevesa prerastejo in tvorijo sklenjen sestoj bo barvilnica izginila samo po sebi, saj jo bodo drevesa zadušila – Barvilnica je svetloljubna vrsta, ki potrebuje dosti svetlobe za uspevanje.
----------------
Jaz pa žal opažam tu gozdove polne tega, pa so v senci, pod krošnjami, in se razmnožujejo strahotno.
#95
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od Nagi Bator - 15 Oktober 2024, 00:43Jaz sem lani pulil to zadevo z vrta, kjer se mi je razsirila in seveda imel cisto vijolicne roke od plodov.
Sele kasnje sem prebral, da gre za zelo strupeno rastlino in da je naj ne bi sploh prijemal z golimi rokami.
Kljub temu ni bilo z menoj nic narobe.
Kjerkoli berem glede toksicnosti pisejo, da bi zauzitje vecje kolicine rastline lahko bilo potencijalno smrtno nevarno ter da so najbolj strupeni podzemni deli. Nikjer ni govora o semenih in kaksni ultra toksicnosti teh.
Sele kasnje sem prebral, da gre za zelo strupeno rastlino in da je naj ne bi sploh prijemal z golimi rokami.
Kljub temu ni bilo z menoj nic narobe.
Kjerkoli berem glede toksicnosti pisejo, da bi zauzitje vecje kolicine rastline lahko bilo potencijalno smrtno nevarno ter da so najbolj strupeni podzemni deli. Nikjer ni govora o semenih in kaksni ultra toksicnosti teh.
#96
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od klavir - 14 Oktober 2024, 13:43Jaz ne bi rekel, da obstaja ta bojazen...
Bo še Slavko povedal...
lp
Bo še Slavko povedal...
lp
#97
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od Ta Pravi Gobar - 14 Oktober 2024, 10:20Gospod Slavko - ali kateri drugi, kak je z marelami, nabranimi med Navadnimi barvilnicami ? Rastlina velja za zelo strupeno zadevo, če poješ 3 semena - plodove, si mrtev. Tega vraga je tisoče v gozdu pri Marjeti na Dravskem polju, vmes pa lepe marele. Ampak skozi razmišljam, ali ni nevarnosti da gobe posesajo nekaj strupa s teh Barvilnic ? Mislim, prava džungla, med njimi pa marele ... Prosim za odgovor, lep pozdrav !!
#98
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od mihab - 14 Oktober 2024, 08:02Prosim za pomoč pri določitvi teh treh gobic
#99
Nabiranje gob / Odg: Nagubana Koprenka pomoc
Zadnja objava od Andrej KK - 13 Oktober 2024, 18:47Citat od: Gobar Jujc dne 12 Oktober 2024, 19:45Andrej ce ti bo kaj v pomoc. jaz sem jih danes tudi pomotoma nabral, dal v slan krop potem pa popekel na ponvi. Bile so super.
Aja pa uporabi samo klobuke, beti pomoje niso ok.
Se iz kulinarike:
https://www.kulinarika.net/recepti/gobe/188/nagubana-debelonozka-cortinarius-praestans-/
Zelo lepa hvala g. Julc.
#100
Nabiranje gob / Odg: Determiniranje gob 2024
Zadnja objava od Ta Pravi Gobar - 13 Oktober 2024, 18:22Lucija, to je Ciganček oz. Pšenična koprenka, zelo okusna goba, se najde v večjih količinah. Evo opis :
https://www.gobe.si/Gobe/CortinariusCaperatus
https://www.gobe.si/Gobe/CortinariusCaperatus