Zanimivo. Meni ni nikoli dolgčas v gozdu, res pa je bil lani en res resnični dolgčas v gobjem smislu. Sem sicer Gorenjka in žal ne bom mogla v vašo družbo na Pohorje, bom pa z veseljem spremljala vaše delo, ker sem gobarka od malih nog, po maminih gobarskih "genih". To je bilo v časih, ko je bilo gobarjenje "rezervirano" za posebneže, zaljubljence v tišino narave in jih ni bilo veliko. Ko so gobe rasle so se obvestili in šli...Danes pa je to nek nacionalni ne vem kaj, a pogosto ni v prid naravi in tišini. Vašemu društvu želim veliko lepih druženj in dobro sezono v letošnjem letu. Na Dolenjskem okoli Ambrusa(!) je veliko marčnic, sem izvedela.