Sporočila

Vesel Božič in srečno Novo leto ter veliko gobarskih užitkov v 2023 prav vsem gobarjem.

In še nekaj novoletnih gobic.

Me veseli Ta Pravi Gobar, da sem ti lahko vsaj malo namignil. Danes sem tudi sam našel še verjetno zadnjo marelo in jurčka letos. Zadnji teden je bil tako kot celo leto zelo bogat. Največje bogastvo pa je mir, tišina in predvsem idilično vreme v tem letnem času. Redko kje srečaš kakšnega gobarja ali kostanjarja. Videl sem več živali kot ljudi. Pa tu ne štejem močeradov in ptic pa mrčesa, kaj večjega. Srno lahko gledaš, ko želiš slikati je v trenutku več ni. S fotoaparatom v roki pa žal ne hodim po gozdu.  Konec oktobra. Včasih smo že snežake delali v tem času, nekje više se je že dalo smučat.
Letos nam je narava poklonila toliko in veliko vprašanje je ali bomo znali to ceniti in povrniti. Bilo je kar ogromno smeti in pomendranih gob čez leto. Ne morem verjeti, da tisti ki puščajo smeti za sabo v gozdu to delajo podzavestno. Odvreči pločevinko, plastenko, vrečko... mora biti zavestno.
Še bolj impresivno je kako se kolesarji (freestyl) izgubijo sedaj, ko jim listje zakrije progo. Prav smešno je, ko vidiš kolesarja s kolesom na ramenu in počasi dol do prve ceste. Čez poletje pa frajerji kot bi pred mene z neba padli. Imam več možnosti, da me v gozdu povozi kolesar kot avto na cesti.

Danes sem šel malo po svojih poteh. Neverjetna rast žametastih gobanov in možkov ali maveljčkov. Vse mlado.

Triglv, a je to vse v enem dnevu slikano, enkrat v gozdu? Pri nas več ni šanse za tako številčno bero, je e presuho. Vsaj tam kjer se jaz gibljem.

Gobar572, hvala za informacijo. Letos ne samo, da je ogromno gob tudi ogromno vrst sem videl prvič. Prejšnja leta jih ni bilo videti toliko vrst. Po tistiem obilnem gobjem letu pred nekaj leti. Pa tudi takrat nisem videl toliko različnih vrst.

Še vedno je ogromno tudi ostalih gob vseh barv in velikosti. Predvčeraj je bil na eni od TV hiš prispevek o rdečih mušnicah. Pri nas so zagotovo strupene, so pa izredno lepe. Sedaj jih je verjetno največ od vseh gob. Vsaj zelo opazne so. Ni možnosti, da bi jo zgrešil. Ostalih niti ne poznam po imenu ali namenu, še manj o lastnostih.

Včeraj še nekaj lepih jurčkov. Neverjetno kako so sedaj vsi čvrsti in zelo aromatični.

Lahko kdo potrdi, da je to res Grifola frondosa, velika zraščenka. Videl sem jo na MB Pohorju na višini  cca 600 mnv. Ostalo je samo pri fotografiji saj sem jo prvič videl. Če je res prava je morala tam ostati ker je zaščitena in redka.

"Ta Pravi Gobar", pri nas so panji in korenine še za enkrat v gozdu. Sicer je to tudi Pohorje ampak veliko nižje. Tukaj bodo takšni tudi ostali. Je pa veliko na novo podrenega ampak korenin ne ruva za sedaj še nihče.

Včeraj sem videl skorajda edino mušnice. Med njimi samo enu drugačno ostalo vse rdeć, vseh velikosti in oblik. Z malo sreče sem videl nekaj marel, na dveh mestih samo. Ena je bila res ogromna. Prvič sem videl takšno velikost, premer ćez 60 cm. Na dveh straneh je bila že povešena. Je pa imela prstan, torej prava, užitna. Zanimivo, da ji ni manjkala niti pikica in tako čista in snežno bela spodaj.Sem pa na majhnih opazil drugačno rast od teh, ki jih poznam najbolj. Tako majhne s tako izrazito debelim betom.
Rastejo pa mušnice tudi na trdnih dobro utrjenih poteh. Zanimivo kje pride iz zemlje in tako krhka.

Ne vem če ste opazili tudi drugod, ampak med gobarjenjem proti Arehu ob asfaltu levo so marsikje kupi lesa - ampak tokrat ne debel, vej ... ampak KORENIN !  Komplet vse spipajo po novem. 

Kdo pa je lastnik teh gozdov? Mislim privat ali država. Če je država potem se bo enako počelo po vsej Sloveniji, če je privat je vprašljiva upravičenost. Morda so pa kakšni novi škodljivci? Kdo bi vedel kaj in zakaj. Se da to sploh kje preverit in povprašat?

Danes sem šel iskati nekaj posebnosti. Po moje sem tudi našel, ena je zagotovo takšna, ki sem jo videl prvič "Meripilus giganteus, črneča velezraščenka" vsaj nekaj podobnega mi je pokazal Google. Je pa rasla kar na samem v bližini smreke. Nekaj gob se je dobesedno postavljalo soncu. Nekaj jih je bilo v ogromni gneči, eden tisti pravi je pa samotaril.
kako bi se en panj počutil na vrtni zemlji doma? Že v osnovi so stari in razpadajoči ampak nekaterim bi pripisal še kakšnih 5 let. Kako dolgo bi kaj zdržal na vrtni zemlji? Gob verjetno na njem ne bi bilo.

Včeraj je bilo možno v gozdu videti skorajda vse kar narava tam sedaj ponuja. O količini raje ne bi govoril, ker bo mogoče kdo mislil, da lahko gre v gozd z grabljami in lopato. Slike povedo vse. Vitkost in lepota, ki sta velikokrat usodni. Kremplji na zadnji levi nogi so od blizu videti prav strašljivi. Nekaj mladih, lepih in ogromnih jurčkov. Tisti ogromni ni bil moj. Samo stehtal sem ga lahko. Na majhnem mestu je bilo možno videti raznolikost in obilje. Ni pa bilo videti divjih živali in slišati ptic. Je pa bilo ogromno "domačih živali" - psov in močan glas veselih otrok.  Neverjetno kako nas zna narava tudi prevarati.
Kljub lepemu vremenu sem danes raje ostal doma. Sam imam med tednom na voljo ogromno časa.

Kobanc pozdravljen, nikakor mi ne rata najti takšnega s temno kapo in kratkim okroglim betom.  Pa hodim in hodim in vsi tisti na malce višjih betih s svetlo kapo. Je pa res, da si ne morem privoščit strmin, bolj po položnem. Morem priznati, da so res lepi primerki.

KVADER, kje je bilo toliko prometa ?  Govoriva o glavni cesti Hoče - Areh ali kaki stranski ?

Mi tej cesti pravimo bicikel cesta, makedam, iz Peker proti Videcu.

Največkrat grem v gozdu po enaki poti, ampak včeraj to ni bilo izvedljivo.  Jaz v gozd iz gozda že kolona avtomobilov. Potem kjub številčnemu odhodu iz gozda nimaš mesta kje parkirat. Verjetno je bilo parkirano vse do Areha ali Bolfenka. Gozdne poti so preozke, da bi se lahko gobarji srečevali. Skratka vsaka goba ima svojega gobarja in pod kostanji se čaka s košarami. V dveh besedah "luda kuča", upam da mnogi to razumete. Ampak moj včerajšnji namen niso bile gobe. Zastavljena točka v gozdu in malo čas za kontrolo sposobnosti. Ampak tam kjer redko stopi gobarska noga na sredi poti marela. Jo morda vidi kdo na levi strani slikie (slika sestavljena iz treh). Potem nekaj ogromnega in nekaj številčnega. Na zadnje pa nagrada za trud in 3 urno potepanje, malo sreče da se ti pojvijo kar pred korakom.