Sporočila

3.Trametes pubescens ? Dlačice na sliki so 'mikroskopske', s prostim očesom jih ni videti.
http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=7411186536c5498caaf8cef3a9031d85

oj, kaj pa če je vrbova ... T. suaveolens

1. sem ugotovil, da je Cheilymenia

2.Suillus viscidus
--> vse spremenile barvo na prelomu, nobena ni imela votlega beta, trosovnica nikoli tako živo rumena kot na tej novi, klobuk vedno gladek (<> 'žametast').

tale je siva lupljivka, tista prej pa S.cavipes

Zdravo
Spet sem našel neko zanimivo gobo ki je ne znam določiti. Gobi sem našel ob starem razpadajočem borovem štoru. Na prvi in drugi sliki je ista goba, pri tretji pa gre najbrž za starejši primerek iste vrste. Hvala za odgovor v naprej :)
Lep pozdrav
Leon

strnjenka je, mislim da L.lepideus , ki se razrašča v lesu iglavcev.

Par gob s Pohorja:
1.Na suhi smrekovi veji
   http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=d2607f6fed6941ce83891cdd792cf02c

smrekin plutač Phellinus chrysoloma, vrsta je značilna za naravna smrekova rastišča. Tudi v Trnovskem gozdu najdena, ampak na Pokljuki pa še ne

Ker že en čas grejem idejo da tole: http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=40a0dd7cb30244ebafab21d1c0deeceb
ni dišeča tramovka (ne diši nič(to je pač mogoče čeprav zgleda mlada), raste pa na živih ! smrekovih koreninah), je morda tudi ta Phellinus chrysoloma ?

nn, bo kar koreničnik (smrekov trohnobnež) Heterobasidion sp. (skupina annosum)

Par gob s Pohorja:
1.Na suhi smrekovi veji
   http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=d2607f6fed6941ce83891cdd792cf02c

smrekin plutač Phellinus chrysoloma, vrsta je značilna za naravna smrekova rastišča. Tudi v Trnovskem gozdu najdena, ampak na Pokljuki pa še ne

Vse na robu pokljuškega barja

1. http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=2ca140c5a5144c40a6ad00c6cb655a21
Po moje Rdečkasta trhlenka, nisem pa gotov. Siva barva - sekundarna okužba po mojem mnenju, ampak tudi zelo majhne so jo že imele, po celi površini trosovnice ! Eno sem pa našel brez - centralna slika. Za vsako je bilo videti da bo 'explodirala' kot ta na desni zgoraj. Pod mladimi smrekami.

Bakreni polžar

2.http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=40a0dd7cb30244ebafab21d1c0deeceb
  Na koreninah živih smrek, tole mislim da je kar maximalna dimenzija. Na vrhu in po betu žametasta.

hoj, jelov koreničnik (al pa trohnobnež) Heterobasidion annosum s.l., po novem so tri vrste...

1. Lahko bi bila puhasta ploskocevka (Trametes pubescens).
2. Rdečeča zvitocevka (Daedaleopsis confragosa).
3. Vlagomerni zvezdež (Astraeus hygrometricus).
4. Meni je goba podobna bezgovi uhljevki (Auricularia aurica judae).
5. Mislim, da gre za stari drhtavi zgubanec (Merulius tremellosus).

Lep pozdrav,
Slavko

Prva je lahko Bjerkandera, tazadnja pa najverjetneje zgubanec M. corium

Lahko da, meni se zdi to bolj verjetno. Primerjava z grčavim luknjačem predvsem pokaže da je Phellinus ferruginusus veliko bolj temno rjav in pokriva neprekinjeno velike površine
(kar je na moji sliki http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery_obfuscated=cbb3db73cd914da4a637635124232a68), če to kaj pomeni.
pa tudi na google slikah:
http://www.google.si/search?hl=sl&client=firefox-a&hs=ylT&rls=org.mozilla%3Aen-US%3Aofficial&q=%22Phellinus+ferruginosum%22&aq=f&aqi=&aql=&oq=

Premalo podatkov, vztrajan, da je plutač, glede luknjača I.hispidus poglej v galerijo dr.A.Trnkoczya http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?stat=BROWSE&query_src=photos_fungi_sci&where-genre=Fungi&where-taxon=Inonotus+nodulosus&title_tag=Inonotus+nodulosus

1. zelo verjetno grčavi luknjač (Inonotus nodulosus)

Hmm, po moje tole:http://calphotos.berkeley.edu/cgi/img_query?stat=BROWSE&query_src=photos_fungi_sci&where-genre=Fungi&where-taxon=Inonotus+nodulosus&title_tag=Inonotus+nodulosus potrjuje to ugotovitev.

Mislim, da gre za plutača, in sicer Phellinus ferruginusus

[GregorP]

GregorP ne vem zakaj citirate D. Vrščaja v zvezi z zelenkasto strniščnico. V njegovi knjigi "Glive od Triglava do Jadrana", Kmečki glas, 1990, jo omenja le na strani 196 kot gobo, ki jo lahko zamenjamo z janeževo livko. Ničesar "kritičnega" nisem opazil v tej knjigi.

Ej, če bi prebrali Seznam gliv Slovenije (ISBN 961-90647-0-4) iz leta 1998, bi ugotovili, da je Vrščaj poimenoval zelenkasto strniščnico in ji tudi določil užitnost. Seznam gliv Slovenije je knjiga, ki jo uporabljajo vsa slovenska gobarska/mikološka društva.

Lep pozdrav,
Slavko

Moja replika usmerjena zgolj na strupenost gobic in "užitnost". Priložil sem dva citata, kjer si o modrikarstih strniščnicah lahko prebere(te). Od slovenskih knjig sem izpostavil Vrščajevo delo, ki je kritično v toksikološkem pregledu.

SGS poznam.

Mislim, da so kar na vseh slikah zelenkaste strniščnice (Stropharia aeruginosa), ki veljajo za užitne gobe, vendar še nobene nisem preizkusil.

Lep pozdrav,
Slavko

ej, priporočam branje...
Benedict, R G, Tyler, V E & Watling, R [1967] 'Blueing in Conocybe, Psilocybe and a Stropharia Species and the Dectection of Psilocybin' Lloydia 30(2): 150-157
Bresinsky, A & Besl, H [1990] A Colour Atlas of Poisonous Fungi

v splošnem imamo kup gobarskih priročnikov del, ampak najbolj "kritično" je (še vedno) prav delo pokojnega Dušana Vrščaja Glive od Triglava do Jadrana, ki je izšlo pri založbi Kmečki glas.

Ali sta ti dve enaki, ločkov kijevec ?

http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery=29632f4341084d5fa83cfe25af1a0ab0

http://agrozoo.net/jsp/Galery_one_image.jsp?id_galery=f55b5f5d8f664162960aff8f9a274ba0

še za tile dve s stranskim betom me zanima kateri sta

Prva danes, na starem smrekovem hlodu, premer klobuka max 35 mm, drugi dve(isti osebek), ~ 2 meseca nazaj na gozdnih tleh.

Gobici ne pripada isti vrsti, rodu...  :)
Ta tretja je ena iz družine Pleurotaceae, najverjetneje ena iz rodu Hohenbuehelia

Leva najdena v Bohinju, desna pa na Pokljuki, oboje prbl. 5 cm visoko. Ime ?
Nič od obojega ni bilo staro.

A je talna gobica... al je bila na substratu?

nekateri avtorji, collinitus& mediteranensis vrsti "sinonimizirajo". Mimogrede, poglej, kaj pod makijo (brškin, jagodičnico, mirto...), kjer rast gob šele pričenja... morda najdeš Leccinum lepidum ;)