Sporočila

živali imajo nagon, ljudje pa razum (čeprav o tem se bi dalo pravzaprav debatirati)...

nobena žival zaenkrat za sabo še ni pustila piksne, pa plastičnih vrvic in ostalih odpadkov. samo take, razgradljive  ;)

ja, se bi strinjala, človek JE najbolj egoistična žival.

podobno kot pri kostanju, je tudi pri gobah. na mojih nekdanjih rajonih so vse prerili, vse pobrali, tudi zgolj 3 cm velike jurčke (s komentarjem kako fini bodo za vlagat). vse je treba pobrati, boh ne dej, da se bi kaj pustilo za seme. in so se gobe v 20tih letih počasi izrodile... ljudje so mi celo sledili z avtom do mojih gobarsko nabiralnih kotičkov in tam pred mojimi očmi brcnili gobo, ki sem jo jaz hotela pobrati... in to oseba, od katere tega ne bi nikoli pričakovala.

ljudje NISO več normalni. ta svet NI več normalen.

no, današnji članek na 24 ur - zaradi takih ekstremnih primerov nabiranja se mi zdi dobro, da tudi zakon o 2 kg na osebo ostaja.
http://www.24ur.com/novice/crna-kronika/nabrali-skoraj-30-kg-gob-in-si-nakopali-inspekcijo.html

treba se je zavedati, da ljudje niso edina bitja, ki konzumirajo kostanj, zato je skrajno grdo, da ga nekateri nabirajo v enormih količinah. kostanj je pomemben za eksistenco tudi mnogih gozdnih živali.

sicer pa, samo nabiranje človeka še ne bi toliko razjezilo, če bi prašiči (pa ne divji, ampak kar taki v civilu) za samo pospravili. tako pa potem pobiram razne plastične vrvi s katerimi označujejo "štrihe", pa piksne itd.

Zelo lepi, imam prav skomine. Na Dolenjskem dežuje, upam, da bo dobro namočilo in da bo kmalu kaj bolj konkretno pognalo.

samson - na kateri nadmorski si nabiral?

na cca 300 do 400 mnv je suho kot poper in praktično skoraj nobenih gob. suho kot v sahari skoraj :-S upam, da bo za vikend malo pametnega dežja, da bo kaj pognalo.

a na pokljuki in okolici kaj raste? imam v nedeljo priložnost, da malo povoham oni konec...
kam na pokljuki bi bilo pametno iti? zadovoljna bom že samo s par jurčki :-)

Dolenjska - razen lisičk en velik prazen nič.

Na Dolenjskem rastejo lisičke, so kar lepo začele po tem dežju poganjat. Marel še ni. Sem pa tja kaka golobička.

Dolenjci, Posavci - ste našli še kaj drugega poleg lisičk?

v skrbi za ta gozd ni bilo v 10tih letih nekih sprememb. skrb je ista kot že zadnjih 100 let. Moj ded, moj oče - tako je tudi danes. z gozdom je treba delati gospodarno in obvezno upoštevati tudi njegov lasten cikel.

treba je iti globlje v gozd. vsako leto globlje, da se ogneš množici ljudi, ki derejo v gozd...

evo, ker sem tudi jaz bila pobudnik za debato o starosti gob, se mi zdi prav, da tudi jaz kaj pokomentiram.
sicer je to samo moj pogled na situacijo - jaz nikoli ne pobiram zlo mladih in starih jurčkov. meni je to katastrofa, da eni pobirajo tiste,čiiisto čiiisto majčkene za vlagat. ker v vsej človeški lakomnosti je treba tudi malo za ravnovesje misliti.
ima kdo od vas že izkušnjo, ko so zaradi pretiranega gobarjenja na določenih delih gozdov gobe čisto izginile? jaz jih namreč imam. in to je celo v našem domačem gozdu. 6 hektarov gozda, brez življenja. pa je bil to prej z gobami tako bogat gozd in taki štrihi... potem pa so določeni osebki začeli dnevno hoditi. in nositi. za prodajo namreč. in sedaj ne raste že kako desetletje popolnoma nič. lani se je podrlo drevo, ki je živelo v simbiozi z lisičkami in tam je sedaj pognala trava in lisičk tudi ni več. evo. zato sem pristaš zmernosti. nekaj je treba pustiti tudi za seme in za gozdne živali.

se pa strinjam, da bolje, da si izmenjujemo tukaj mnenja, debatiramo.

v glavnem, ni res, da je dolenjska mrtva. gobe so. a na malce višje predelih.

kje na pohorju pa sicer nabirate? grem na en obisk, pa bi mogoče še skočila v gozdove ;-)


drugače pa, glede na zadnjih nekaj slik, ne morem verjet, da nekateri pobirate tako stare gobe :-O

na dolenjskem jih nekateri tudi nabirajo na veliko. midva sva iz včerajšnje ture prišla prazna. ene tri zlo obžrte golobice. to je to. praktično mrtvo v hosti. suho k poper.

rusula virescens je edina, ki jo nabiram jaz... dobra.

tako, na dolenjskem je zaenkrat bolj miloščina, na žalost. sem upala, da bo vsaj po tem dežju kaj pognalo, pa zaenkrat slabo kaže. glede na to, da tukaj prebiram, da se iz lisičk skoraj gnoj dela, sem imela res upanje, da jih kaj naberem, saj so to meni osebno najljubša goba. pa žal niti ene... niti ene... zaradi okrevanja po eni poškodbi je bilo kar malce mučno gobarit... sam k sem imela skoz lisičke pred očmi sem stisnila zobe... samo na žalost se tokrat ni izšlo. pa drugič, kaj naj rečem...

mislim, da se letošnja gobarska sezona več ali manj zaključuje. na nekaterih delih slo je bilo gob v enem času obilno, onekod pa se niti začelo ni. rezultat za letos je tako kakšen kilogram gob v skrinji, nič več.