Lep pozdrav vsem!
Pomladanske gobe že kar precej rastejo. Vsaj jaz sem letos našel že kar precej marčnih polževk (marčnic) in to po nekaj komadov v skoraj vseh gozdovih, v katere smo šli. To verjetno pomeni, da pri nas niso tako redke kot v sosednjih državah, kjer so ponekod zaščitene.
Včeraj sem pa našel eno najdbo, ki jo res moram prikazati na tej strani, pa ne zato, da bi se hvalil z njo (vsaj ne preveč... :)). Popolnoma nenadejano sem naletel na mavrahe in to tako zgodaj in še v Stražunu, kjer sem mislil, da kaj takega res ne raste. Pa so bili, samo zelo skriti v skoraj neprehodni gošči. Imam prav, če trdim, da gre za češkega hrčkovca, sorodnika smrčkov?
No, poleg tega pa sem videl še nekaj drugih užitnih gob: bezgove uhljevke, rumene drhtavke, škrlatne čašice, smrekove storževke in nekaj zimskih panjevk. Se vidi, da je mrzlo!
Tudi drugim želim podobne užitke v gozdu.
(http://img248.imageshack.us/img248/5777/p3200716sc2.th.jpg) (http://img248.imageshack.us/my.php?image=p3200716sc2.jpg)
Na sliki so češki hrčkovci (Ptychoverpa bohemica), http://www.gobe.si/Gobe/PtychoverpaBohemica, ki so ponavadi prvi znanilci hrčkov in smrčkov. Je pogojno užiten, kar pomeni, da jih je treba pred uporabo prekuhati. Češki hrčkovci so zelo okusne gobe.
Najdišče v Stražunu (gozdno področje v Mariboru, ki se razteza od Pobrežja do Tezna) je dokaz več, da hrčkovci lahko zrastejo praktično kjerkoli.
Lep pozdrav,
Slavko
Naredil sem še eno sliko. Ti dve gobi se mi zdita drugačni. Saj ni mogoče, da bi šlo za pomladanskega hrčka?
Pozdrav
(http://img179.imageshack.us/img179/899/p3220736fl7.th.jpg) (http://img179.imageshack.us/my.php?image=p3220736fl7.jpg)
(http://img233.imageshack.us/img233/9890/p3220740wj1.th.jpg) (http://img233.imageshack.us/my.php?image=p3220740wj1.jpg)
Na slikah so češki smrčkovci (Ptychoverpa bohemica). Vendar so resnično tako zdelani, da so malce podobni smrčkom. Se pa jasno vidi bistvena razlika - češki smrčkovci imajo koničast klobuk, ki je na zgornji ploskvi pripet na bet. Enostavno ga je možno odstraniti, če klobuk primete s prsti in bet zavrtite.
Užitni smrček (Morchella esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaEsculenta, ki raste nekoliko pozneje, pa ima klobuk zraščen z betom in ga ni možno tako enostavno ločiti od beta.
Obe opisani gobi sta ob prerezu votli.
Lep pozdrav,
Slavko
Hvala lepa za hiter odgovor. Res me je skrbelo, da ne gre morda za strupenega hrčka, ker so bile te gobe precej podobne nekaterim slikam hrčkov, ki pa jih raje ne bi jedli.
Pomladanski hrček (Gyromitra esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/GyromitraEsculenta, ima za razliko od češkega smrčkovca bolj gladke vijuge na klobuku, ki tudi ni pripet na bet. Je tudi votel in velja za smrtno strupeno gobo.
Smrtonosen je stru giromitrin, ki povzroča t.i. giromitrinski sindrom (glej http://www.gobe.si/Gobe/StrupeneGobe in http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/sola/2001/di/Rupar/glive/giromitrin.html).
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav!
Pred kratkim smo gobarili v Prekmurju na Goričkem. Še enkrat se je potrdilo: tu je res neverjetno veliko gob. Marčnic je bilo čisto preveč in to na nekaj 100 kvadratnih metrih. Našel sem pa še eno edinstveno najdbo: zrasli so pomladanski hrčki. Tokrat sem prepričan, da gre zanje.Bilo jih je kakšnih 20 na dveh rastiščih. Ker jih je bilo toliko, sem enega vseeno pobral. Pojedli ga pa ne bomo, ker so to preveč nezanesljive gobe.Rasli so v mešanem gozdu pod iglavci.
(http://img394.imageshack.us/img394/4922/p3270750jq4.th.jpg) (http://img394.imageshack.us/my.php?image=p3270750jq4.jpg)
Na sliki so nedvomno pomladanski hrčki (Gyromitra esculenta). So smrtno strupeni.
V starejših gobarskih knjigah so označeni kot pogojno užitne gobe. Včasih so gobe sušili in jih nato pred uporabo še prekuhali. Zgodilo pa se je, da so umrli kuharji, ki gob sploh niso jedli. Strup giromitrin je namreč zelo hlapljiv in se je možno zastrupiti že z vdihavanjem pri kuhanju.
Gob v nobenem primeru ne uživati. Veliko je drugih, užitnih vrst.
Lep pozdrav,
Slavko
Spet mi nekaj ne da miru. Na sliki sta dve gobi iz Stražuna. Obe sta rasli v loki, vendar na različnih mestih. Leva goba je gotovo češki hrčkovec, ker je pobran na istem rastišču kot zadnjič. Druga pa je čisto drugačna, vendar podobna onim s slike, s katere ste mi potrdili, da vseeno gre za češke hrčkovce. Na tej sliki je vsaj po mojem desna goba čisto drugačna, peclja skoraj nima oz. klobuk sega skoraj do tal, veliko bolj se prilega betu kot pri ostalih hrčkovcih in goba je veliko bolj čokata ter zgubana. Vsekakor pa ni zdelana. A obstajata morda dva različka te gobe?
Lep pozdrav, Ivan
(http://img148.imageshack.us/img148/3347/p3290765dr4.th.jpg) (http://img148.imageshack.us/my.php?image=p3290765dr4.jpg)
Na levi strani je češki smrčkovec (Ptychoverpa bohemica), na desni pa mislim da gre za enega od hrčakov (Neogyromitra), morda orjaškega, http://www.gobe.si/Gobe/NeogyromitraGigas. Kljub temu, da je pogojno užiten ga ne bi priporočal za uživanje. Goba namreč vsebuje giromitrin, vendar veliko manjše količine kot pomladni hrček. Značilno za hrčake je, da je bet praviloma globoko v zemlji, klobuk je priraščen na bet (kot pri pomladnem hrčku), tudi zavoji na betu so mehkejši, kot pri pomladnem hrčku. So svetlo rjave do olivno rjave barve. Hrčaki niso pogosti. Na videz je hrčak podoben hrčkom, a je praviloma večji. Zraste tudi do 20 cm.
Na slikah, ki ste jih poslali prej (kjer so gobe manjše), se jasno vidi rob klobuka, ki ni pripet na bet. To je zanesljiv znak, da ne gre za pomladanskkega hrčka (Gyromitra esculenta), ki ima klobuka priraščen na bet. Enako velja tudi za hrčake.
Predlagam, da gobo posušite in jo natančno določimo pod mikroskopom.
Lep pozdrav,
Slavko
Zdaj je pa zrasel že prvi letošnji smrček. Zdi se mi, da gre za navadni smrček (Morchella esculenta; Sin.: Morchella vulgaris), sodeč po fotografiji iz knjige Giovannija Pacionija Gobe iz leta 1984. Tukaj je predstavljen v ½domačem aranžmaju½:
(http://img296.imageshack.us/img296/9408/p4010772yn0.th.jpg) (http://img296.imageshack.us/my.php?image=p4010772yn0.jpg)
Na sliki je lep primerek užitnega smrčka (Morchella esculenta), http://www.gobe.si/Gobe/MorchellaEsculenta, ki ima veliko sinonimov, kot je razvidno s spletne strani.
Smrčki so zelo cenjene gobe, predvsem v zahodni Evropi, kjer posušeni dosegajo bistveno višjo ceno kot posušeni gobani.
Lep pozdrav,
Slavko
Brez komentarja...
(http://img519.imageshack.us/img519/5818/p4100836ow9.th.jpg) (http://img519.imageshack.us/my.php?image=p4100836ow9.jpg)
(http://img147.imageshack.us/img147/1191/p4100845cs3.th.jpg) (http://img147.imageshack.us/my.php?image=p4100845cs3.jpg)
Lepi primerki, ki se bodo (ali so se že) spremenili v okusno jed.
Lep pozdrav,
Slavko
Spet lep pozdrav!
Smrčki že kar rastejo, a ne! Sam sem jih doslej našel sicer samo nekaj primerkov, so pa bili zato le-ti toliko bolj dragoceni. Nekoliko več pa je šilastih kapičarjev, se mi zdi.
No, danes sem se odločil, da grem na vrh Urbana, kjer so na obeh straneh cerkvice sadovnjaki. Sem mislil, da bom morda naletel na užitne rdečelistke. Pa ni bilo nič. To sem sicer pričakoval, sploh zato, ker jih še nikoli nisem našel. Zanima pa me, če te gobe pri nas sploh rastejo dovolj pogosto, da jih lahko najdeš, če ravno ne poznaš rastišča in ali je zdaj tisto optimalno obdobje za rast teh gob. Povsod piše samo, da rastejo spomladi, to pa je kar dolgo obdobje. A jih je že kdo našel? (Ni treba povedati, kje! :) ).
V začetku maja pa nameravamo iti na bloško planoto po majske lepoglavke. Petkovšek in Stanič namreč v knjigi Gobe navajata, da naj bi tam množično rasle. Je pa res, da je bilo tako okoli davnega leta 1965, ko je bila izdana knjiga. Zdaj me v bistvu isto zanima še za te gobe.
Užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum), ki sem jih slikal, http://www.gobe.si/Gobe/EntolomaClypeatum, sem našel pod Pohorjem. Sem jih jedel in so bile okusne. Vse rdečelistke, ki v tem času rastejo pod sadnim drevjem pa niso iste vrste. Pod slivami rade rastejo marčne rdečelistke (Entoloma saundersii), http://www.gobe.si/Gobe/EntolomaSaundersii, ki imajo včasih klobuk popolnoma bele barve.
Videti je, da že rastejo tudi majniške lepoglavke (Calocybe gambosa). Obiskovalka foruma, Pet5ra, jih je našla v sadovnjaku. Te gobe rastejo le na travnikih, ki niso obdelani z umetnimi gnojili. Verjamem, da na nekaterih travnikih rastejo bolj množično. Vendar gobe ljudje poznajo in jih tudi nabirajo.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdrav!
Včeraj smo spet gobarili, tokrat nekje relativno blizu Zlatoličja. Evo rezultate:
(http://img177.imageshack.us/img177/949/p4230865wy1.th.jpg) (http://img177.imageshack.us/my.php?image=p4230865wy1.jpg)
Užitni smrček (Morchella esculenta), koničasti smrček (Morchella conica), šilasti kapičar (Mitrophora semilibera) in poveznjeni smrčkovec (Verpa digitaliformis)
(http://img508.imageshack.us/img508/189/p4230863fk8.th.jpg) (http://img508.imageshack.us/my.php?image=p4230863fk8.jpg)
Luskati luknjičar (Polyporus squamosus)
(http://img508.imageshack.us/img508/5127/p4230864vo4.th.jpg) (http://img508.imageshack.us/my.php?image=p4230864vo4.jpg)
Nimam pojma
Na spodnji sliki sta dve različni gobi. Mislim, da je spodnja (tista, ki nima zlomljenega beta), prosojna črnivka (Psathyrella piluliformis). Je precej svetla, ker je očitno posušena. Gobe so higrofane in vpijajo vodo.
Velja za pogojno užitno. Niža krvni sladkor.
Druga goba na spodnji sliki (z zlomljenim betom) pa je slikana tako, da ne morem ugotoviti za katero vrsto gre.
Lep pozdrav,
Slavko
Žal ne morem več narediti nove slike, ker se je gobica medtem nekje izgubila. Imela je tudi odvraten okus in nekoliko oster vonj. Ko sem odprl sličico, se mi je zdelo, da se desna goba kar lepo vidi, mogoče pa za determinacijo vseeno ni dovolj. Sicer pa takšnih gobic za prehrano itak ne pobiram, zanimalo me je samo iz radovednosti.
Lep pozdrav!
Ivan
A je mogoče, da bi gobe na spodnjih dveh slikah bile zajčki? Rasle so pod bezgovimi grmi. Vsi razpoznavni znaki se po mojem mnenju ujemajo z opisi v knjigah. Pa tudi sicer sem jih pogostoma nabiral tam nekje oktobra, nikoli pa še nisem slišal, da bi lahko rasle tudi spomladi, niti izjemoma ne. Peclji so zraščeni skupaj tako kot pri teh gobah tudi morajo biti. Najprej sem mislil, da gre mogoče za užitne rdečelistke, zdaj pa se mi zdi, da ne, ker nimajo čisto nič rožnatih lističev, pa še rastišče ni primerno.
Pozdrav
(http://img99.imageshack.us/img99/8003/p4250874pt6.th.jpg) (http://img99.imageshack.us/my.php?image=p4250874pt6.jpg)
(http://img366.imageshack.us/img366/3594/p4250875tg5.th.jpg) (http://img366.imageshack.us/my.php?image=p4250875tg5.jpg)
Rastu zajčki i spomladi, ali ne tako često kao u jesen.
Mislim da su na slikama Lyophyllum loricatum.
Vztrajnost se izplača!
Gobe, ki jih je več na spodnji sliki, so po mojem užitne rdečelistke (Entoloma clypeatum) oziroma kakšna sorodna užitna vrsta spomladanskih rdečelistk. Popravite me, prosim, če se motim, ker gobe nameravamo pojesti. Vidi se rožnata trosovnica, rasle so pa pod sadnim drevjem ob enem pohorskem potoku. Tam je zraslo tudi precej smrčkov, kot je tale velikan (15 dag), resda pa je že precej na starostni meji. Slikal sem še eno veliko čašico (morda spomladanska kupa?).
Pozdrav
(http://img91.imageshack.us/img91/5641/p4290890hs8.th.jpg) (http://img91.imageshack.us/my.php?image=p4290890hs8.jpg)
Na sliki je ena izmed užitnih rdečilistk. Najverjetneje bo Entoloma clypeatum, če pa ste jih našli pod slivami pa bi lahko bila tudi katera druga vrsta npr. E. sepium ( trnjulina rdečelistka). rjava zaprtotrosnica pa je lahko disciotis venosa (žilnata ponvica), če diši po kloru in ima notranjost trosovnice žilnato nagubano. Če pa je trosovnica samo nagubana, brez vonja po kloru pa je to Discina ancilis (široka medaljonka). Če je trosovnica gladka je lahko to kakšna Peziza (na sliki se ne vidi dobro, pa mislim, da je nagubana).
(http://img410.imageshack.us/img410/2357/p4300896lw2.th.jpg) (http://img410.imageshack.us/my.php?image=p4300896lw2.jpg)
Velika nožničarka(?)
Ali so tudi to smrčki oz. mavrahi? Takšne sem našel prvič, na travniku pod jablano v Brkinih.
Gobe na sliki so povezjeni smrčkovci (Verpa digitaliformis). Kaj več o tej vrsti si lahko ogedate na tej povezavi: www.gobe.si/Gobe/VerpaDigitaliformis .
Citat od: klavir dne 30 April 2008, 20:45
Velika nožničarka(?)
Slažem se - Volvariella gloiocephala
Včeraj smo si ogledali nekaj kraških znamenitosti Slovenije. Planinsko polje, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero in Bloško polje. Na tem mestu bi lahko objavil veliko slik, vendar to ni tema tega foruma.
In pri Blokah so rasli. Smrčki namreč. Čeprav jih pri nas v nižini ni več. Kar na enem travniku ob robu borovega gozdiča. Tam je letni čas še precej zadaj, cvetijo trobentice, telohi, velikonočnice in druge zgodnjepomladanske rože. Pod bori pa rastejo borove storževke.
(http://img517.imageshack.us/img517/4820/p5060956jw0.th.jpg) (http://img517.imageshack.us/my.php?image=p5060956jw0.jpg)
Bezgove uhljevke, odzadaj travnik s smrčki
(http://img517.imageshack.us/img517/8260/p5060958ls5.th.jpg) (http://img517.imageshack.us/my.php?image=p5060958ls5.jpg)
Samotar
(http://img505.imageshack.us/img505/2091/p5070961vu6.th.jpg) (http://img505.imageshack.us/my.php?image=p5070961vu6.jpg)
Smrčki, smrčki, smrčki...
Mimogrede, kako nekateri od vas naložite sliko na forum tako, da je za povečavo ni treba odpreti v novem oknu, ampak je že v ustrezni velikosTič Ker se mi zdi to drugo boljše, pa še ni treba vsakokrat prebirati ognjevitih sporočil o tem, kako si kot 99999. obiskovalec prejel milijon dolarjev. :)
Zelo lepo, malo zavidam vsem , ki toliko smrčkov najdejo, sam sem letos nabral samo 2 komada.
V Avstriji je baje letos toliko smrčkov, kot že dolgo ne, "najboljša pomlad odkar pomnijo ljudje":
http://derstandard.at/?url=/?id=3320744
Kateri bi pa bili ti dve gobi? Malo sumim, vendar nisem siguren.
(http://img392.imageshack.us/img392/993/p5110977op7.th.jpg) (http://img392.imageshack.us/my.php?image=p5110977op7.jpg)
(http://img374.imageshack.us/img374/6858/p5110978li0.th.jpg) (http://img374.imageshack.us/my.php?image=p5110978li0.jpg)
Citat od: klavir dne 11 Maj 2008, 14:24
Kateri bi pa bili ti dve gobi? Malo sumim, vendar nisem siguren.
Lijeva je Megacollybia platyphylla - http://www.gobe.si/Gobe/MegacollybiaPlatyphylla
Desna je neka Melanoleuca. Najsličnije su Melanoleuca strictipes i Melanoleuca evenosa (=subalpina):
http://www.gobe.si/Gobe/MelanoleucaStrictipes
http://www.funghiitaliani.it/index.php?act=Print&client=printer&f=38&t=15201
Ja, jaz sem tudi mislil, da je nekaj takega (gostolistka je po mojem mnenju melanoleuca subalpina). Ni pa dobra ne prva ne druga goba. Bomo takšne vrste raje pustili, da krasijo naš bližnji gozd. Je pa dober žvepleni lepoluknjičar, če je mlad. Ima prijeten grenko-kiselkasti okus. Tega sem našel zadnjič na enem štoru in rezultat so bila zelo okusna piščančja nabodala z zelenjavo in žveplenim lepoluknjičarjem!
Mislim, da je na sliki tenkobetna gostolistka (Melanoleuca strictipes), http://www.gobe.si/Gobe/MelanoleucaStrictipes, ki se pojavi tudi v maju na travnatih terenih. Goba je sicer užitna, vendar ne velja za preveč okusno. Zato je primerna za mešanje z drugimi vrstami gob.
Na drugi sliki je leva goba resnično podobna širokolistni velekorenovki (Megacollybia platyphylla), http://www.gobe.si/Gobe/MegacollybiaPlatyphylla. Sicer je še mlada; odrasli primerki so večji in imajo premer klobuka preko 10 cm. Goba je pogojno užitna, vendar nima skoraj nič mesa, saj veliki lističi segajo skoraj do klobuka.
Lep pozdrav,
Slavko