Se mi zdi kar zloraba, ko lahko tako preprosto sprašujem, kako je kakšni gobi ime. Upam, da imajo tudi ostali udeleženci foruma kaj od tega. Hvala vsem, ki sodelujete. Upam, da nisem kaj zamočil z velikostjo slik
Mislim da je na sliki Rdeča polstenka (Xerocomus rubellus), http://www.gobe.si/Gobe/XerocomusRubellus, ki je užitna goba.
Lep pozdrav,
Slavko
Citat od: Jani dne 11 Oktober 2007, 23:11
Se mi zdi kar zloraba, ko lahko tako preprosto sprašujem, kako je kakšni gobi ime. Upam, da imajo tudi ostali udeleženci foruma kaj od tega. Hvala vsem, ki sodelujete. Upam, da nisem kaj zamočil z velikostjo slik
Citat od: slavko dne 12 Oktober 2007, 07:33
Mislim da je na sliki Rdeča polstenka (Xerocomus rubellus), http://www.gobe.si/Gobe/XerocomusRubellus, ki je užitna goba.
Lep pozdrav,
Slavko
Xerocomus armeniacus ne bi mogao biTič
Čital sam opis za X. armeniacus u knjigi Ivana Fochta "Naši vrganji" i po njegovom opisu bi ova mogla biti Xerocomus armeniacus.
Tole smo določili za marelično polstenko (Xerocomus armeniacus), http://www.gobe.si/Gobe/XerocomusArmeniacus.
Zdi se mi, da ima tista na sliki iz Istre izrazito rdeč klobuk, skoraj preveč za marelično barvo.
Lep pozdrav,
Slavko
Ja, res je; če je barva klobuka odločilna, potem lahko potrdim, da je bil klobuk rdeč; slika barve ni spremenila. Torej je goba X. rubellus. Hvala
Lep pozdrav vsem
Jani, tudi jaz imam večkrat "slabo vest", ko sprašujem po določenih gobicah. Imam še veliko slik pa ne vem ali naj jih pošljem na forum ali ne. Moderator in njegovi sodelaci se res močno trudijo, še posebej če vemo, da je odgovoriti pravilno, ob pomankljivih podatkih iz fotografij zelo, zelo težko.
Vendar, ko vidim koliko obiskovalcev foruma si ogleduje vprašanja in odgovore, mislim, da je vse skupaj vredno zlata in da tako mislijo tudi oni (moderator in sodelavci). Vseeno pa bi želel slišati o tem še mnenje g. Šeroda. Je zaželjeno čim več vprašanj in fotografij o nam neznanih gobah?
Osebno me zanima še nekaj. Zdi se mi, da je forum zasnovan v determinacijskem (znanstvenem) smislu in da druge smeri niso zaželjene. Mislim predvsem na izmenjavo mnenj o rastiščih, izmenjavo fotosov nabranih gob in slično (na primer, kot je slovaški Na huby. Takšna zasnova me osebno ne moti le vedel bi rad kako je stem, da po nepotrebnem ne pošiljam neustreznih fotosov.
Vse prav lepo pozdravljam.
Jevnac12
kar se mene tiče, z veseljem odstopim vse slike in lahko tudi namensko kaj poiščem, če kdo meni, da bo to koristilo tako gobam kot ljudem. Bom še pošiljal kar imam. Saj tudi sam poizkusim kaj določiti, v večini primerov pridem dokaj blizu, je pa res, da me malce muči čas. Ko bom imel več časa, predvidoma prihodnjo jesen, se bom lahko lotil dela bolj poglobljeno. Če koga zanima: imam nekajletne popise gob na dokaj omejenem rastišču (strmina, severovzhodna lega, hrastov gozd b slovenskem delu Istre). Seveda jih veliko ne poznam, zato sem si pač zabeležil, na svoj način, značilnosti. Slikam pa šele zadnje obdobje.
Namen tega foruma je popularizacija ljubiteljskega gobarjenja. Zaenkrat smo se omejili na tri teme, jih je pa lahko seveda tudi več.
Lep pozdrav,
Slavko
Citat od: jevnac12 dne 13 Oktober 2007, 17:40
Lep pozdrav vsem
Vendar, ko vidim koliko obiskovalcev foruma si ogleduje vprašanja in odgovore, mislim, da je vse skupaj vredno zlata in da tako mislijo tudi oni (moderator in sodelavci).
Se strinjam - tudi zame je ta forum krasen - pa čeprav še ne znam nalagati slik... ::)
LP
Citat od: Jani dne 13 Oktober 2007, 19:36
Jevnac12
kar se mene tiče, z veseljem odstopim vse slike in lahko tudi namensko kaj poiščem, če kdo meni, da bo to koristilo tako gobam kot ljudem. Bom še pošiljal kar imam. Saj tudi sam poizkusim kaj določiti, v večini primerov pridem dokaj blizu, je pa res, da me malce muči čas. Ko bom imel več časa, predvidoma prihodnjo jesen, se bom lahko lotil dela bolj poglobljeno. Če koga zanima: imam nekajletne popise gob na dokaj omejenem rastišču (strmina, severovzhodna lega, hrastov gozd b slovenskem delu Istre). Seveda jih veliko ne poznam, zato sem si pač zabeležil, na svoj način, značilnosti. Slikam pa šele zadnje obdobje.
Lep pozdrav vsem skupaj!
Ker sem izrabil že napisana mnenja in citate naj poleg tega, da se tudi sam pridružujem mišljenju o temu, da ni potrebe biti skrivnosten ko debatiramo o gobah, njihovih rastiščih in samih lokacijah na katerih smo jih našli...recimo nadmorska višina, lega glede na smer "smeri neba", v bolj ali manj zaraščenemu terenu, čas nabiranja itd... sem osebno še zmiraj v dilemi kako naj kot začetnik (sebe smatram za sprehajalca med gobami) postavim mali milion vprašanj, da ne bom izpadel dolocajten in tečen. Hvaležen sem za vsak odgovor in strpnost do takšnih kot sem jaz. Me veseli, da je ta strpnost in pripravljenost pomagati s strani "starih mačkov" na tako visokem nivoju. Ne bom omenjal imen in nickov a to velja za vse po vrsti. Hvala....!
P.S.: Ta Javanc12- čev citat sem prilepil zato, da o dilemi, ki nekatere od nas tare poudarim, da nam je (...meni že) v veliko veselje biti gost na forumu gobe.si. Lp Pubi
Osebno me zanima še nekaj. Zdi se mi, da je forum zasnovan v determinacijskem (znanstvenem) smislu in da druge smeri niso zaželjene. Mislim predvsem na izmenjavo mnenj o rastiščih, izmenjavo fotosov nabranih gob in slično (na primer, kot je slovaški Na huby. Takšna zasnova me osebno ne moti le vedel bi rad kako je stem, da po nepotrebnem ne pošiljam neustreznih fotosov.
Po vsaki ekskurziji, ki jo imamo v društvu, moramo opisati kaj in kje smo našli. Podatke vnašamo v programu Boletus informaticus.
Zapis najdene gobe izgleda takole:
Amanita rubescens (Pers.) GrayPicea A. Dietr., tla - osnova, baza, 43 Mešani gozdovi zmernega podnebja, Lokacija: 33TWM34, Nab.: člani GD Maribor, Dol.: Šerod Slavko, 5/8/2006.
Pri nabiranju so pomembni podatki: vrsta gobe, habitat, lokacija, morebitni povezani organizem, kdo je gobo našel, kdo jo je določil, kdaj je bila najdena.
V zgornjem zapisu gre za rdečkasto mušnico (Amanita rubescens), ki smo jo našli na tleh mešanega gozda zmernega podnebja na lokaciji v okolici Tinja na Pohorju. Povezan organizem bi lahko v tem primeru bila smreka, saj je rdečkasta mušnica mikorizna goba in za rast potrebuje partnerja.
Podatki, ki so tako vnešeni so bili (in so še) osnova za Seznam vrst in razširjenost makromicet v Sloveniji z analizo stopnje ogroženosti, http://www.gobe.si/dokumenti/Porocilo_20041207.pdf.
Če je zapis obdelan na ta način, je dovolj informativen in uvrščen na seznam, ki se dopolnjuje. Vsako leto društva zapise iz programa oddajo Inštitutu za gozdarstvo.
Lep pozdrav,
Slavko
Lep pozdrav
Malce govorimo in razmišljamo v različnih smereh, eden mimo drugega. A o tem kdaj kasneje.
Tule odgovarjam Lojzetu 07:
Tudi sam sem imel, v začetku, precejšne težave z nalaganjem slik, kljub opisu na forumu. Sedaj delam takole:
1. pripravim fotografije (obrežem jih in še pomanjšam, tako da vsaka zavzema le okoli 1.500 Kb spomina),
2. odprem Word – prazen dokument,
3. odprem ImageShak in na vrhu pri Upload označim Image, v okencu Resize image pa izberem 800x600 (15-inch monitor). Nato preko gumba Prebrskaj naložim prvo sliko, ter pritisnem gumb Host it. Ko se slika naloži premaknem ekransko sliko navzgor in z miško označim celotno besedilo v okvirčku z imenom Hotlink for forums(1). To prekopiram v prazen dokument Worda (pritisnem desno miškino tipko in označim Kopiraj ter grem na Word, kliknem na prazen dokument ter z desno tipkino miško označim Prilepi).
4. Na ImageShack nato na vrhu označim Upload another image ter ponovim postopek. Enako storim za ostale fotografije.
5. Zaprem ImageShack in grem na forum Gobe.si, odprem novo sporočilo ali se priključim staremu, vpišem svoj komentar, grem v Word, očrnim ves tekst (vseh slik) in ga kopiram v sporočilo foruma.
6. Verjetno obstoja hitrejči način, vendar ga jaz ne poznam.
Lep pozdrav Nace
......g. Slavko kot bivšega radioamaterja (...ker danes smo to itak že vsi z GSM-i) mi je v oko takoj padel podatek za označbo lokacije- najdišča. Ali se za univerzalni lokator uporablja isti sistem kot ga uporabljajo radioamaterji? Pred leti sem ga še jaz kar precej nucal (sedaj želim prišparati pri nakupu lokatorske mape...hihihi). Moja mikro lokacija je tam bila JN76NI.....Lp Pubi
V program Boletus Informaticus je integriran zemljevid Slovenije s koordinatami. Avtor zemljevida je Geološki zavod RS.
Krajevni podatki se lahko vnašajo bodisi kot imena krajev, če pa ni označbe kraja, si pomagamo s koordinatami. Možno je tudi prepisati podatke iz GPS-a in jih uporabiti kot krajevno oznako.
Program za bazo imen gob uporablja Index Fungorum, ki je največja tovrstana baza. Index vzdržujejo britanci.
Lep pozdrav,
Slavko
Zmotil sem se - avtor zemljevida je Geodetski zavod RS. Se opravičujem.
Lep pozdrav,
Slavko
Hvala za odgovor.
Grem to malo pogledat in preštudirat kako bom to še sam enkrat ali nekoč začel uporabljat za svojo bazo podatkov. Lp Pubi
Ne vem, kaj se je zgodilo pri prejšnjem poskusu, ker se ni zgodilo nič. Ali je to Xerocomus porosporus ?
Mislim da je na sliki kar rdečebetna polstenka (Xerocomus chrysenetron), ki ima zaradi suše spokan klobuk.
Lep pozdrav,
Slavko
Fino, najlepša hvala.
Najprej prosim za pojasnilo: kaj je boljše, da odpiram nove teme ali da podaljšujem obstoječe ? Sicer pa pripenjam, vsaj tako mislim, navadno koprenko; Lokacija: vedno ista, se pravi: Sv. Peter, severovzhodna lega, cca 150 m nadmorske višine, hrastov gozd in gaber. Če koga zanima, mu lahko na email pošljem vrisano področje, vse kar potrebuje, je Google Earth.
nekje sem zapravil sliko. Popravljam
Lep pozdrav
Google earth sem nekoč že pregledoval, vendar na hitro, zato je za mene novost, da podaja tudi nadmorske višine. Je to res?
Za odgovor najlepša hvala.
lp Nace
ne, ne, nisem mislil nadmorskih višin, možno pa je narisati črte ali točke in jih iz Googla preko mejla poslati, komur želimo pokazati kakšno točko ali področje.... Sicer pa poizkusiva, pošljite mi mejl na naslov: forte@mbss.org, pa vam bom vrnil vrisano področje, kjer se potepam.
Odgovor za Cortinarius trivialis: Če so lističi mladih gob vijolični je to res C. trivialis (navadna koprenka).
lep pozdrav!
Lep pozdrav Jani!
Dobil in videl sem vaš teritorij na Googlu. Zelo zanimivo in koristno.
Spodaj sem videl, da se ob premikanju miške spreminjajo vrednosti pointerja in predvidevam, da gre za zemljepisni širino ter dolžino, elev pa prikazuje nadmorsko višino. Kaj menite?
Mimogrede, ta gozd mora res biti pravi gobarski vrt. A vam kaj Italijani hodijo v goste?
Lp Nace
Ne, Italijanov ni, pa tudi domačini poznajo samo "prstance" (grive) in jurčke. Sicer pa je takole: gozd je zelo strm in naporen, tako, da jaz na tisto elevacijo ne bi dal veliko; višino sem napisal približno, glede na vrh hriba, ki jo okoli 200 m. Koordinate pa so približno prave, čeprav po mojih izkušnja tudi odstopajo od tistih, ki bi jih pobral iz GPS (vsaj na morju se je kaj podobnega že zgodilo).
Kar se vrta tiče, je pa takole: ko dežju sledi burja, je vse skupaj revščina. Pravzaprav, če ne bo hitre in močne ohladitve (na žalost je napovedana) se bodo gobe šele pojavile. Nekaj let spremljam kaj se dogaja in lahko rečem, da je pravi čas november. Sicer pa ne hodim okoli, gledam samo na tem terenu, ker mi je pred nosom in ker mi zaenkrat zmanjkuje časa.
Ja vem kako je s časom. Pri nas v osrednji Sloveniji je novembra glavna rast gob precej zmanjšana (ker je hladno), je pa za mene takrat gobarjenje pravi užitek, ker ni več množičnega navala v gozdove, še vedno pa se najdejo dobre gobice, na primer Zimske kolobarnice in tudi kak Borov goban še veselo požene.
Dobro bero vam želim in se še kaj čujeva.
Lep pozdrav.
zmenjeno
...........malo se bom vrnil na lokatorje.
Mikro lokacija rasti določene gobe je vsaj toliko pomembna, kot vsi ostali podnebni pogoji in situacije.
Osebno ne iščem podatkov od nekoga, da mi izda svoj plac oz. mikro lokacijo kjer je najti gobe. Sem bolj popotnik in sprehajalec. Sam najpogosteje (da ne bi zašel v nepoznih krajih) najrej pogledam kar v Atlas Slovenije. Od tam si pribeležim nekaj specifičnih podatkov in imena krajev, ki so na tem področju, ter nikoli ne pozabim pripisat tudi nekaj v atlasu pripisanih "domačih" imen ali kako se kje pri komu v tistemu rajonu reče po domače. To je velikokrat zelo pomembno. Nato pa si s pomočjo TIS-a telefonskega imenika, ki ga uporabljam na internetu sprintam širše in ožje področje kam bom šel na potep. Vse se je do sedaj končalo tako, da me še ni trebalo organizirano iskati dasiravno sem (...zaradi močvirnatega področja in strmin v katere se mi ni dalo plazit) oni dan zgrešil svoj parkirani avto za kakšna dva kilometra na področju med Dramljami in Ponikvo.....hihihi. Naj še pripišem vse zbrane podatke in sprintano TIS mapo sem pustil v avtu, tako da sploh ne bi bilo čudno, da bi se znašel v Celju namesto na izvozu z avtoceste v Dramljah. Lp Pubi
Živijo vsem,
sem se klatil po gozdu ( spet Istra) in kljub burji in mrazu našel marsikaj. Škoda, ker ima burja običaj, da takoj po dežju posuši tla. Priložene polževke ? (slika) v tem gozdu še nisem videl. Poleg tega pa sta se pojavili še dve beli žrdani, začele so se teranovke in suhe polževke, karžlji so kar štirje (še vedno tam, kjer so bili), in seveda še cel kup drugih gob (jurčki, medlenke, koprenke....). Upam, da bo novembra sledila kakšna otoplitev. Nekaj sem poslikal, pa bom počasi spraševal, kaj bi lahko bilo.
Lep pozdrav.
Zdi se mi podobna kolobarnici in sicer Milnata kolobarnica (Tricholoma saponaceum). Seveda pa le ugibam.
Lp Nace
Citat od: Jani dne 20 Oktober 2007, 20:10
Živijo vsem,
sem se klatil po gozdu ( spet Istra) in kljub burji in mrazu našel marsikaj. Škoda, ker ima burja običaj, da takoj po dežju posuši tla. Priložene polževke ? (slika) v tem gozdu še nisem videl.
Da, to su gljive iz roda Hygrophorus.
Ako su rasle u bjelogoričnoj šumi uz hrastove (Quercus) kao što se na slici vidi, onda su to Hygrophorus persoonii(=Hygrophorus dichrous).
Uz borove (Pinus) raste slična Hygrophorus latitabundus (=Hygrophorus limacinus). Ali ona naraste puno veæa od H. persoonii.
Znači:
- klobuk Hygrophorus persoonii 4-7 cm širok, raste uz hrastove (Quercus)
- klobuk Hygrophorus latitiabundus 6-16 cm širok, raste uz borove (Pinus)
http://www.MIČOlogia.net/g3/Hygrophorus-persoonii (http://www.xn--miologia-lbb.net/g3/Hygrophorus-persoonii)
http://www.MIČOlogia.net/g3/Hygrophorus-latitabundus (http://www.xn--miologia-lbb.net/g3/Hygrophorus-latitabundus)
Cordyceps,
hvala za komentar. Premer klobuka je bil 15 cm, goba pa tudi ustreza sliki v knjigi Mushrooms and toadstools (Courtecuisse). Da gre za polževko, sem sklepal po obliki in razporeditvi lističev. Slike H. dichrous v knjigi Naše gobje bogastvo so popolnoma različne od najdene gobe. Torej, mislim, da je na moji sliki H. latitabundus. Kar moti, je, da na rastišču ni borovcev, je pa v bližini brin.
Jani,
ako je klobuk bil 15 cm, potem su vaše gobe Hygrophorus latitabundus. Čestitam na nalazu. Tu vrstu nisam nikad našao.
Še nekaj kolobarnic iz Istre. Lokacija vedno ista, blizu Sv. Petra, spodnjio rob severovzhodnega gozda. Zanima me, ali je vrsta Tricholoma atrosquamosum ?
Preden se odločite nabirati sive, luskate kolobarnice za uživanje, morate najprej spoznati strupeno, Pegasto kolobarnico (Tricholoma pardinum), ki pa nikoli nima črnih luskic, http://www.gobe.si/Gobe/TricholomaPardinum. Značilna je orošenost klobučka tik ob klobuku.
Kolobarnici na sliki je najbolj podobna temna ali črnoluskata kolobarnica (Tricholoma atrosquamosum), ki ni pekoča in diši po popru.
Podobna je užitna luskava kolobarnica (Tricholoma squarrulosum), z enako luskatim, temnim betom, kot je klobuček in močnim vonjem po moki.
Obe vrsti uspevata pod iglastim drevjem.
Lep pozdrav,
Slavko
Slavko, hvala.
Sedaj pa k problemu: te gobe rastejo zelo tesno skupaj v risih. Po slikah mi delujejo kot T. atrosquamosum, klobuki so manj luskasti kot pri squarrulosum (glede na sliko v Naše gobje bogastvo), bet je svetel, ni izrazito temen, pravzaprav ni opaziti kakšnih pik ali lusk. Ko pa sem bete prerezal, sem ugotovil, da so votli, kar je v nasprotju z opisom v isti knjigi. Vonj imajo po moki, okus pa bi bolj rekel, da je po mandljih; vsekakor niti malo ne pečejo, kar usmerja na T. squarrulosum. Naj povem, da sem pred leti našel T. orirubens tako, da mi v tem primeru ne more mešati glave, ker je rdeča barva značilna.
No, potem sem si ogledoval T. terreum: v Našem gobjem bogastvu piše, da je bet votel, Poler pa v Veselo po gobe pravi, da je bet poln. Courtecuisse ne piše ali so beti polni ali votli. Rastišče: jaz sem jih našel v bližini brina, vendar res samo v bližini, ne bi mogel trditi, da so vezane na iglavce. Pace v Vse o gobah piše, da so beti votli, kar spet napeljuje na T. terreum, pravi pa tudi, da rastejo pod iglavci in listavci. Slika v knjigi Gobe (E. Bielli) se mi zdi še najbolj podobna gobam, ki jih imam še doma in se tudi nanaša na T. terreum. Po Vrščaju Glive od Triglava do Jadrana pa bi bila lahko tudi T. myomyces, čeprav pravi , da naj ne bi dišala po moki. Skratka, malce zmede je ostalo zaradi navedbe v Veselo po gobe (237), da je bet poln, sicer pa me zanima ali lahko še kaj preverim oz. ali so kakšni znaki še kje opisani.
T. pardinum sicer v naravi še nisem našel, sem si jo pa dobro ogledal in poslikal na gobjih razstavah, tako, da mislim, da bi jo prepoznal; vsekakor pa hvala za opozorilo.
Jani, vidim, da ste se precej poglobili v kolobarnice.
Glede na dodatno informacijo, namreč da kolobarnice dišijo po moki, odpadeta T. terreum in T. myomyces, ki nimata vonja po moki.
Izraziti vonj po moki imajo T. orirubens, T. scalpturatum, pa tudi T. nigromarginatum. Slednja ima tudi votel bet. Cetto jo ma naslikano v drugi knjigi pod št. 574.
Morda ste našli prav to gobo. V naših krajih je še nismo našli.
Lep pozdrav,
Slavko
Eh, sem vedel, da se ne smem zaprašiti v gobe pred prihodnjo jesenjo, ko bom, upam, imel več časa. Slavko, hvala za namig v smeri T. nigromarginatum. Jaz Cetta nimam, bom nabavil, takoj, ko odplačam nekakšne druge pufe. Sem pa pogledal na webu in mislim, da ne gre za T. nigromarginatum, kot sem našel sliko, kjer je navedena kot T. nigromarginantum.
Tisto, kar je zanimivo, je pa, da je (ko vtipkamo v Googla Tricoholoma nigromarginatum) za nekatere gobologe T. atrosquamosum = T. nigromarginatum. Iz tega potegnem zaključek: internet je krasna stavr, vendar vnaša dodaten kaos (k tistemu, ki ga prispevaj(m)o biologi) k sistematiki oz. terminologiji sistematike.
S to gobo sva se pred kakšnimi dve leti za kakšno uro ukvarjala s Samotom Hladnikom (strokovno hudo strupen dečko, mislim, da je eden od determinatorjev) ; on ima ogromno literature. In nisva prišla do konca. Še enkrat moram povedati, da sicer sem biolog (morski), vendar o gobah takorekoč nimam pojma. Imam pa načelno stališče, da kjerkoli naletim na ljudi, ki se ukvarjajo z določenim področjem, hočem, kar se da objektivno prispevati informacije, ki ji lahko pridobim; predvsem zato, da kakšni stvari s skupnimi močmo lahko pridemo do konca.
Trenutno ga vreme sicer nekaj biksa, ampak, recimo, da bom čez vikend nabral še nekaj primerkov te gobe; vem, da je precej pozna. Napišite mi prosim protokol, kako naj jo pripravim in kam naj jo dostavim, da bomo determinacijo dali ad acta. Morda ostalih ta tematika ne zanima, ampak se mi zdi, da forumu ne bo škodila. Če pa ne sodi v širši okvir foruma : ni problema, naj jo administrator počisti.
Hvala
Ko boste gobo našli, jo razrežite na 4 dele in posušite (suha je, ko se lomi na pritisk). Pošljite jo na naslov našega društva (GD Lisička, Preradovičeva 26, 2000 Maribor).
Gobo bomo mikroskopirali in ugotovili za katero vrsto gre.
Lepo pozdrav,
Slavko
Če me kaj veseli potem je to kar imam čast prebirat sedaj (izmenjava mnenj Slavko/Jani). Osebno sicer ne bom nikoli posegel v takšno razpravo, ker bi mi moja os. izobrazba zadala veliko dodatnega dela in zahtevala iskanje podatkov s katerimi bi vama nato segel mogoče le do gležnjev in bi bil "izplen" glede na vložen trud nad mojimi cilji biti sprehajalec v naravi in ob temu uživati med gobicami. Takšen "kiks" sem že naredil, ko sem se še aktivno ukvarjal z akvaristiko in sem se sicer veliko naučil a trud je presegal rezultate (drstenja nekaterih vrst rib v "ujetništvu").
Torej z moje strani je "strah" g. Janija, da bi moderator posegel po radirki popolnoma neupravičen. To bi bil velik greh in škoda, ter bi nam ostalim vzel šanso spoznati nekaj, kar je nam sicer še neznano a imamo interes zvedeti kaj več na tako spontan in strokovno dobro podprt način. Hvala vama na dialogu in se veselim še kaj prebrati, ter se ob temu še kaj naučiti. Lp Pubi
Živijo, vsi,
sem se spet klatil po gozdu, na žalost teh zanimivih kolobarnic ni več, NITI ENE. Mislim pa, da se bodo spet pojavile tam nekje v novembru, po kakšnem dežju.
Prepričan sem, da bodo gobe še zrasle. Tudi mene zanima katera vrsta kolobarnice raste pri vas.
Vem, da pri vas rastejo določene vrste, ki jih poznam le iz knjig. Tudi časovno je rast drugačna kot v naših krajih. Vendar je zaradi tega vse še bolj zanimivo.
Lep pozdrav,
Slavko
Glede na "hitro leto" bo prav interesantno kaj se bo v naslednjih dneh še dogajalo v gozdovih. Pohorje, Sleme nad Šoštanjem in pogorje Smrekovca ali Lisca so verjetno za letos počasi zame že adijo.
Sam se že celo leto spravljam od Vojskega proti Zarazijam kjer se ta masiv nad G. Trebušo (na drugi strani) odpira proti primorski (južna lega), nadmorska višina je nekaj med700 in 800m. Poznavalci vedo, da ko je Idrija, Vojsko in ta severni del zavejan v snegu na drugi strani za sneg ne vedo. Prav zanima me kaj bi se tam našlo sedaj in še kakšen teden kasneje. Mogoče mi rata svojo radovednost potešiti še letos. Lp Pubi
V Idriji sem bil od 19. - 21.10. smo na pobočjih Vojskega. Nad 1100 m so bile gobe že pomrznjene, pod 1000 m pa še kar ohranjene.
Vojsko ima zanimivo mikofloro, predvsem travniško.
Lep pozdrav,
Slavko
Hojla, jaz bom do vikenda miroval oz. do prvega resnega dežja; včerajšnja ekspedicija po majhni lokaciji, ki jo opazujem, je bila klavrna; od užitnih: en jurček, nekaj suhih polževk, 2 maslenki; ostalo so koprenke, medlenke, eni stari sivi zajčki, nekaj golobic, s katerimi so kar težave in nekaj mlečnic, s katerimi ni nič boljše (ampak jim bom že prišel do živega - če ne letos, pa drugo leto); kar me je presenetilo in bom preveril, sta dve beli žrdani in izgleda, da še enkrat rine na dan lupinar (A. lividopallesecens). Pojavilo se je še nekaj tintnic; v oljčnem nasadu pa so končno izbruhnile velike nožničarke ( te so mi nekakšen standard za jesensko sezono, samo dež naj še pride.
LP
spet nekam tečem
Jani
Hvala za namig in obvestilo o situaciji tam okoli Vojskega. Moj predviden obisk bo kot sem že napisal "na oni strani" malo nižje na pobočjih, od kot se gleda čez B. Grapo Trnovski pragozd. Če mi zrata bom kaj napisal in dodal kakšno sliko. Lp Pubi
Živijo, vsem
malo sem se podil po gozdu; vedno isti teren. Pojavilo se je še nekaj tistih sivih kolobarnic, vonj po moki je, nimajo pa votlega beta, klobuk je enak kot prvič, ko sem poslal slike na forum. Sploh pa se mi zdi, da sem našel dve vrsti: ene imajo bet tanjši in daljši, nekatere imajo bet v spodnjem delu zavit, nekaterim beti rahlo pozelenijo pri dnu. Bom posušil, kar sem našel, in poslal na naslov, ki mi ga je dal g. Slavko. Lahko, da gre celo za tri vrste.
Sicer pa so se začele suhe polževke, tu pa tam kakšen ajdovček, razvijajo se še bele žrdane, teranovke so še redke, vztrajajo medlenke in nekatere koprenke, nekaj je golobic (v glavnem rdeče barve klobuka, lističi beli ali rumeni, tiste z rumenimi so zelo blago, komaj opazno pekoče, tiste z belimi lističi pa kar precej pečejo (domnevam, da gre za bljuvno golobico), tu pa tam je kakšna, vsaj mislim, vijoličasta kolesnica, pa tudi vijoličasta koprenka se najde.
Slike bom še prilepil, jih moram zmanjšati. Pravzaprav je s slikami takole: za direktno pripenjanje jih moram obrezovati in manjšati, za imageshack ni vedno stvar funkcionalna. Malce se bom povezal s kakšnim lokalnim računalničarjem, da vidim, kako bi svoj PC postavil kot server, pa boste lahko slike pobirali s FTP-jem. Lahko bo malce potrajalo; ampak res bi rad kaj pametnega prispeval k temu, kar počnete ostali.
(http://img144.imageshack.us/img144/3411/resizeof09102007129hh0.th.jpg) (http://img144.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007129hh0.jpg)
(http://img132.imageshack.us/img132/3209/resizeof09102007129yy1.th.jpg) (http://img132.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007129yy1.jpg)
(http://img145.imageshack.us/img145/5360/resizeof09102007128xl8.th.jpg) (http://img145.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007128xl8.jpg)
(http://img151.imageshack.us/img151/5812/resizeof09102007127tr5.th.jpg) (http://img151.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007127tr5.jpg)
(http://img153.imageshack.us/img153/6849/resizeof09102007121fc2.th.jpg) (http://img153.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007121fc2.jpg)
(http://img138.imageshack.us/img138/7939/resizeof09102007118dv8.th.jpg) (http://img138.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007118dv8.jpg)
(http://img139.imageshack.us/img139/7791/resizeof09102007117aa2.th.jpg) (http://img139.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007117aa2.jpg)
(http://img140.imageshack.us/img140/3194/resizeof09102007116zj1.th.jpg) (http://img140.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007116zj1.jpg)
(http://img134.imageshack.us/img134/3126/resizeof09102007115lc7.th.jpg) (http://img134.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007115lc7.jpg)
(http://img147.imageshack.us/img147/5857/resizeof09102007109an6.th.jpg) (http://img147.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007109an6.jpg)
(http://img151.imageshack.us/img151/3826/resizeof09102007108uc3.th.jpg) (http://img151.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007108uc3.jpg)
(http://img100.imageshack.us/img100/1365/resizeof09102007005hi6.th.jpg) (http://img100.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007005hi6.jpg)
(http://img91.imageshack.us/img91/9161/resizeof09102007065af7.th.jpg) (http://img91.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007065af7.jpg)
(http://img89.imageshack.us/img89/1462/resizeof09102007068jb8.th.jpg) (http://img89.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007068jb8.jpg)
(http://img519.imageshack.us/img519/193/resizeof09102007106bc0.th.jpg) (http://img519.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007106bc0.jpg)
(http://img152.imageshack.us/img152/1886/resizeof09102007107ae6.th.jpg) (http://img152.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007107ae6.jpg)
(http://img132.imageshack.us/img132/9877/resizeof09102007004ii1.th.jpg) (http://img132.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007004ii1.jpg)
(http://img134.imageshack.us/img134/4682/resizeof09102007003zd8.th.jpg) (http://img134.imageshack.us/my.php?image=resizeof09102007003zd8.jpg)
(http://img100.imageshack.us/img100/6872/09102007003uj9.th.jpg) (http://img100.imageshack.us/my.php?image=09102007003uj9.jpg)
Upam, da bo tole uspelo
Ni ravno odgovor, ampak, se držim kar teme Istra, zato, da se ve, da je vse kar pošiljam na forum, iz Istre (ne pišem lokacije, ki je vedno Sv. Peter nad Dragonjo). Tokrat pošiljam nekaj, kar je za sladokusce (jaz bi sicer rad bil, ampak bo treba počakati do penzije, ko bo več časa). Morda bo pa komu zanimivo.
Nerodna stvar: klikneš sporočilo in pozabiš na priponko. Tukaj je
Za g. Slavka,
nekaj časa sem bolj ali manj miroval; sedaj sem dobil zbirko od Cetta, mislim, da se bo obneslo. Zanima me pa, ali ste dobili tiste posušene gobe (Tricholome), oziroma, če ste jih, ali so bile v uporabnem stanju. Sem jih poslal pred kar precej časa, več kot enim mesecem. Za mikroskopski pregled pa se ne mudi.
Vaših gob še nisem prejel. Predpostavljam, da ste jih poslali na Preradovičevo 1. Moram preveriti, če je vaša pošiljka prispela.
Lep pozdrav,
Slavko
Poslal sem na Preradovičevo, pred kakšnim mesecem ali več
Lep pozdrav vsem,
najprej čestitke tvorcem in vzdrževalcem te spletne strani. Po nekaj letih (od 2007) odsotnosti sem le prišel do nekaj več časa za gobe. Grem na spletno stran in ugotovim, da vse deluje, da se po enajstih letih pojavljajo ista imena in, da je veliko novih članov. Se mi je pa v minulih letih nabralo kar precej slik, pa jih bom po malem pošiljal in prosil za določitev. Lahko pa povem, da se vrstna sestava v še vedno istem gozdu na obrobju Sv. Petra (cer, puhovec, gaber, jesen ..., SV lega, nadmorska višina od cca. 150 do cca. 200m), zelo spreminja. V zadnjih 5,6, letih so gobani skoraj izginili, izginila je medena voščenka, suha polževka, redki so karžlji, grenke koprenke, tudi medlenk je manj. Pojavile pa so se vijoličaste koprenke, gabrove polževke, martinovke ...
Za danes pripenjam dve sliki gobe, ki se je pojavila letos prvič in prosim za določitev. Odtis trosov je rjavkasto oranžen.
Lp
Jani
Mislim, da so na posnetkih velike rdečelistke, ki so strupene.
Lep pozdrav,
Slavko
Hvala lepa za odgovor; sem pomislil na veliko rdečelistko, vendar sem pred leti našel samo velike, popolnoma razvite gobe in je bil opazen rožnat nadih lističev, če sem jih pogledal prosti svetlobi. Tokrat nadaljujem z dvema drugima gobama, rastišče je isto, pravzaprav vedno pregledujem samo en del gozda, doslej sem zabeležil nekaj čez 70 vrst (jih je pa veliko več, tistim manjšim se doslej nisem posvečal), vendar jih po imenu poznam veliko manj; prepoznam pa, če se pojavi kaj novega.
Mogoče bom pa z vašo pomočjo počasi zapolnil prazna mesta. Če vas zanima, pa lahko pregledam stare zapiske in vam pošljem seznam (nekaj z imeni, nekaj bo samo opisov ...). SLike bom pa bolj počasi dodajal.
Mislim, da je zgornja pozna livka oz. po novem pozna lijevka, po domače martinovka, spodnji dve pa sta strupeni čeladici.
Lep pozdrav,
Slavko
Ups, nekako sem mislil, da je pozna livka (lijevka) goba, katere sliki pripenjam sedaj, tako nekako so me naučili starši. Prosim, če me popravite. V tem gozdu so se pojavile prvič v 30 letih.
Hvala in lep pozdrav.
Na posnetkih so mlade pozne lijevke. Na prejšnjem posnetku pa je bil starejši primerek.
Lep pozdrav,
Slavko
Hvala lepa za odgovore; pripenjam slike dveh gob, ena je golobica, ne vem, katera (sem jo pa videval tudi prejšnja leta), drugo pa sem letos našel prvič.
Lep pozdrav
Jani
Mislim, da ste našli opečnato golobico in pasjo koprenko.
Lep pozdrav,
Slavko
Imam še veliko slik, vendar se mi ne zdijo vse primerne za determinacijo takole na daljavo. Tokrat prilagam dve sliki z iste gobe.
Lp
Jani
Glede na močno razširjeno dnišče beta bi lahko bila lužninska koprenka.
Lep pozdrav,
Slavko
Lepa hvala za determinacijo. Danes pripenjam še tri vrste, pri čemer sem obe vrsti gobanov videval (zelo redko) že prejšnja leta.
Lep pozdrav
Jani
Od zgoraj navzdol je najverjetneje:
- na prvih dveh posnetkih rdečerumeni goban
- sledijo trije posnetki grenkega gobana
- na zadnjem posnetku vrbina medlenka
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdravljeni in spet hvala. V gozdu se dejansko spreminja združba gob, sedaj pošiljam slike iz stare (vendar letošnje zaloge, ki je kar obsežna), bom pa jutri spet prehodil svojo standardno pot in videl, kaj je novega. Na prvih treh slikah je verjetno ena od polstenk, na zadnji je koprenka, vendar je verjetno premlada, da bi se dalo kaj več ugotoviti.
PS: upam, da ne gnjavim preveč
Lep pozdrav
Jani
Mislim, da so na zgornjih treh posnetkih levjerumene polstenke oz. po novem moravski zlatopor. Na spodnjem posnetku pa je vrsta koprenke, vendar je v tej fazi rasti nemogoče določiti vrsto.
Lep pozdrav,
Slavko
Pozdravljeni,
v gozdu, kjer spremljam gobe, so se le-te šele sedaj začele pojavljati. Spet je nekaj novih vrst, takšnega gobana še nisem videl, zdi se mi sicer podoben rdečerumenemu gobanu (ste ga determinirali lansko leto), moti me pa, da ima današnji izrazito rdeč spodnji del beta, klobuk pa je zgoraj žametno rjav. Gozd je istrski: cer, puhovec, črn gaber, kraški gaber, jesen, nadmorska višina cca. 150m.
Lep pozdrav
Jani
Najverjetneje je Queletov goban.
Lep pozdrav,
Slavko
... pa sem že mislil, da sem z gobani opravil ... spet prosim za determinacijo. Še najbližji se mi zdi Dupainov goban, moti me barva beta, ki bi, glede na slike, morala biti bolj rdečkasta.
Lp
Jani
Volčji goban, ki je strupena vrsta gobe.
Lep pozdrav,
Slavko
hvala, bom še prosil za kakšno determinacijo. Sem pa tudi sam prišel do volčjega gobana, pa se mi je zdel preveč"eksotičen".
Lp
Jani
Pozdravljeni, po dolgem času. Za tele gobe vem, da so polževke, vrsta pa je verjetno pesniška polževka.
Prosim za potrditev.
Lp
Jani
Na posnetkih je verjetno leskova polževka.
Lep pozdrav,
Slavko
Hvala za determinacijo. Ali je nujno, da je na rastišču leska?
Lp
Jani
Ne, ni nujno, da je na rastišču leska. Tudi borov goban lahko zraste ob drugih drevesih.
Lep pozdrav,
Slavko
Že spet pomanjkanje časa, pri meni. Pripenjam slike, ali je to martinovka?
Lp
J
dodajam še eno sliko, ne vem pa, kaj se je zgodilo s kvaliteto, lahko poskusim jutri še enkrat slikati.
Lp
Jani
Lahko bi bile pozne lijevke oz. martinovke.
Lep pozdrav,
Slavko