Dopolnitev učne poti Uršank z informacijami o glivah

MESTNA OBČINA MARIBOR, MESTNA UPRAVA, Urad za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektor za varstvo okolja in ohranjanje narave je v okviru sofinanciranja programov na področju varstva okolja in ohranjanja narave 2008 za projekt gobarskega društva Lisička, "Dopolnitev učne poti Uršank z informacijami o glivah" prispevala finančna sredstva v višini 2.000,00 EUR.

Zloženka 2008 Okolje 1

Zloženka 2008 Okolje 2

Virtualna učna pot Uršank

Virtualna učna pot je zasnovana tako, da lahko obiskovalci pridobijo informacije bodisi s klikom ikon na sliki učne poti, ali pa s klikom na vrsto drevesa oz. vrsto gobe ob legendi. S klikom na številke, obdane z rdečimi krogi, dobimo sliko in opis vrste drevesa. Pod njim se nahaja slika gobe. S klikom na sliko gobe, se odpre tudi opis gobe. S ponovnim klikom na slike se opisi zaprejo.

Na vhodu realne učne poti Uršank nas na novost, da lahko spoznavamo tudi glive, opozori tabla z naslednjim napisom:

SPOZNAJMO GLIVE OB POTI

Kraljestvo gliv je očem skrito. Del, ki je viden, je le "sadež" organizma. Telo predstavlja podgobje (micelij), ki je sestavljeno iz prepleta drobnih nitk (hife). Gliva je torej celoten organizem, ki ga sestavljata goba ("sadež") in podgobje (micelij).

Obiskovalci boste na učni poti pri opisih dreves zasledili tudi opise gliv. Te rastejo bodisi v sožitju (simbiozi) z drevesi (mikorizne glive), lahko drevo zajedajo (paraziti), ali pa jih pogosteje najdemo na tleh ob določenih vrstah dreves (saprofiti).

Glede razmnoževanja glive delimo na prostotrosnice in zaprtotrosnice. Na učni poti najdemo oboje.

Zanimiv je način prehranjevanja gliv. Prebavni encimi iz celic podgobja se zlijejo v okolje, ki ga gliva zarašča, kjer se prehranske molekule poenostavijo. Prebavljene snovi iz okolja se nato vsrkajo skozi celične stene nazaj v podgobje, kot vodna raztopina.

Vloga gliv v ekosistemih je zelo pomembna, saj predstavljajo naravne mehanizme za recikliranje. To vlogo izvajajo tako, da se prehranjujejo z odmrlimi organizmi in razgrajujejo organske snovi. Kot razgrajevalci organske snovi predstavljajo bistveni dejavnik kroženja hranil v ekosistemih.

Projekt "Dopolnitev učne poti Uršank z informacijami o glivah" je izvedlo Gobarsko društvo Lisička Maribor, ki je neprofitno društvo, ustanovljeno leta 1966 kot sekcija Prirodoslovnega društva Slovenije. Projekt je zaključen novembra 2008, v sodelovanju z Zavodom za gozdove republike Slovenije, OE Maribor in Mestno občino Maribor, Uradom za komunalo, promet, okolje in prostor, Sektorjem za varstvo okolja in ohranjanja narave.



Strani, ki se vežejo na to stran:

Login

Datum zadnje spremembe strani: 27 november 2008 11:41
 

© 2005-2024, Gobarsko društvo Lisička Maribor.
Ta spletna stran je last imetnika domene gobe.si, ki spletno mesto tudi upravlja. Vsebine, objavljene na spletnem mestu je dovoljeno reproducirati le v nekomercialne namene, pri čemer morajo ohraniti vsa navedena opozorila o avtorskih pravicah in se torej ne smejo prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati brez dovoljenja lastnika domene gobe.si. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da na spletnem mestu objavljamo le prave in ažurne podatke, vendarle pa ne moremo zagotavljati popolne točnosti in zanesljivosti vseh objavljenih podatkov in povezav. Prav tako ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne posledice, nastale zaradi uporabe datotek in podatkov, objavljenih na tem spletnem mestu ali začasnega nedelovanja spletnega mesta. Zavedamo se, da je zasebnost obiskovalcev naših spletnih straneh zelo pomembna. Zato ne zbiramo nobenih osebnih podatkov o obiskovalcih spletne strani gobe.si. Gobe.si si pridržuje pravico do spremembe vseh podatkov, ki so objavljeni na tem spletnem mestu. Z uporabo tega spletnega mesta obiskovalec potrjuje, da sprejema opisane pogoje in se z njimi strinja.

Stran generirana v 0.106 sekundah.