Taksonomija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije.

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razdelitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razdelitev. Na podlagi kakšnega taksonomskega sistema lahko razdelimo praktično vse - organske objekte, neorganske objekte, telesa, kraje, dogodke in podobno.

V matematiki je taksonomija drevesna zgradba za dano množico objektov. Na vrhu te zgradbe je enojna razdelitev - korenska točka, ki se nanaša na vse objekte. Točke pod korensko točko so bolj določene razdelitve, ki se nanašajo na podmnožice celotne množice razdeljenih objektov. V von Linnéjevi znanstveni razvrstitvi organizmov je koren organizem (ker se nanaša na vsa živa bitja, je samo naznačen in ni nedvoumno naveden). Pod njim so kraljestvo, deblo, (poddeblo), razred, red, družina, rod in vrsta. Med temi razdelitvami je velikokrat še več drugih stopenj (npr. podrazred, nadred, poddružina, podvrsta, varieteta, itd.).

Nekateri so kritizirali, da človeški um naravno organizira svoje znanje sveta v takšne sisteme. Ta pogled temelji na Kantovi epistemologiji.

Zelo pomembni podvrsti taksonomije v biologiji sta znanstvena razdelitev in biološka sistematika.

V geografiji lahko na primer govorimo o geomorfologiji kot o taksonomiji kopenskih oblik.

Primeri drugih taksonomij so tudi:

• astronomija:
  • razdelitev galaksij (Hubblova razvrstitev galaksij),
  • razdelitev zvezd (H-R diagram),
  • imena zvezd (Bayerjevo in Flamsteedovo poimenovanje),
  • razdelitev ozvezdij (seznam ozvezdij),
  • razdelitev asteroidov (seznam asteroidnih tipov),
• fizika:
  • razdelitev osnovnih delcev (kvarki, leptoni),
• kemija:
  • razdelitev kemijskih elementov (periodni sistem elementov),
• matematika:
  • razdelitev števil (seznam števil),
  • razdelitev grup.

Strani, ki se vežejo na to stran: