KALJENJE TROSOV - trosi so različnega spola in vsak primarni micelij, ki požene direktno iz trosa, ima v svojih celicah po eno jedro istega spola, kot je bil tros. Gre za enojedrne (haploidne → n) celice ali monokarion. Primarni micelij oz. hife (monokariotične hife) se razrašča po substratu, dokler ne trči ob podoben micelij iste vrste drugega spola. Toda celice obeh micelijev se ne združijo, kot pri prostotrosnicah, temveč hife obeh micelijev tesno prepletene rastejo naprej in tako celice ostanejo enojedrne (n). Micelij vsrkava hranilne snovi, raste, se veji in razširja po substratu.
PLODITEV - ob ustreznem času, ko je temperatura v tleh dovolj visoka in je na razpolago dovolj vode, se na površju pojavijo trosnjaki. Zgrajeni so iz prepleta primarnih (enojedrnih) micelijev, sprva kot preplet hif, nato kot majhen vlaknat izrastek (primordij). Končno se razvije trosnjak, ki je sestavljen iz prepletenih enojedrnih hif obeh spolov. Če je vode še naprej dovolj in trosnjaka ne napadajo žuželke, zraste do polne velikosti približno v enem tednu. Med zorenjem trosnjak sprosti na milijarde trosov, preden razpade ali ga pojedo žuželke ali živali.
Potek ploditve
V plodnem tkivu na plodišču (himenij), tik pod trosovnico, se končne celice hif obeh spolov odebelijo in nastanejo razmnoževalne strukture. Moške celice hif tvorijo strukturo, ki se imenuje anteridij. V odebeljenem delu hife se prično zbirati jedra (haploidi). Ženske celice hif pa tvorijo strukturo, ki se imenuje askogon. Tudi to je odebeljena hifa, kjer se prično zbirati jedra (haploidi). Moške in ženske odebeljene hife so večjedrne (polienergidne). Stojijo tik drug ob drugem. V določenem trenutku se anteridij poveže z askogonom po ozkem kanalu (trihogina). Moška jedra se po kanalu spustijo v askogon, kjer se paroma postavijo nasproti ženskim jedrom. Na zgornji steni askogona se pojavijo izbokline. Sledi proces združitve raznospolnih jeder v novo celico, plazmogamija, in iz askogona poženejo dvojedrne hife (askogene hife), v katerih ima vsaka celica po eno moško in eno žensko jedro.
SPORULACIJA - dvojedrni micelij (dikariotična hifa, askogena hifa → n+n) prične rasti. Te hife so podobne sekundarnemu miceliju pri prostotrosnicah, le da se razvijejo šele v trosnjaku, tik pod trosovnico. Micelij se prične razraščati in zapolni ves prostor, ki je namenjen trosovnici.
Razvoj kljuke
Končne hife dvojedrnega micelija se zakrivljajo k sebi in nastajati prično t.i. kljuke. Vsako od dvojice jeder se v kljuki deli. Po eno jedro različnega spola ostane v zgornjem delu krivine kljuke. Kljuka se razvije v mešiček tako, da se z vmesno steno razdeli od končne hife. Mešiček se nato povečuje v podolgovato vrečo in v njem se razvijejo aski, sprva dvojedrni.
Sledi zlitje dveh jeder, kariogamija, in nastane diploidno jedro (2n). Nato sledita dve zaporedni delitvi, mejoza. V asku so sedaj štiri jedra. Po mitozi je v asku 8 trosov s haploidnimi jedri (askospore), ki so obdani z zaščitno steno. Če se gobe dotaknemo ali zapiha veter, se trosi izstrelijo iz mešička. Ko trosnjak odda trose iz askov, se razvojni krog prične znova.
Poleg zgoraj opisanega spolnega razmnoževanja pa se lahko nekatere vrste zaprtotrosnic razmnožujejo tudi nespolno. Vrhnje hife trosnjakov na septah razpadejo v posamezne celice (konidije), ki jih nato veter ali žuželke raznesejo na vse strani. Če konidij pade na ugoden substrat, se iz njega razvije nov micelij. Gobe pa se lahko razmnožujejo tudi s prenašanjem micelija.
Nekatere vrste zaprtotrosnic tvorijo sklerocij, gost preplet hif, ki tvori trdo strukturo. Predstavlja zalogo hrane, iz katere zrastejo gobe ob ustreznih okoljskih pogojih. Takšno zalogo hrane tvori tudi Užitni smrček (Morchella esculenta).
Razlike med zaprtotrosnicami in prostotrosnicami
Zaprtotrosnice in prostotrosnice se razen mešičkov med seboj razlikujejo tudi po različni naravi pletiva. Vsi deli micelija v rastišču in v trosnjaku so pri zaprtotrosnicah iz enojedrnega pletiva (dvojedrno pletivo je le med askogoni in mešički), pri prostotrosnicah pa je večina pletiva dvojedrna že v substratu in v trosnjaku, vse do bazidijev (ednojedrni je le začetni del primarnega micelija po klitju trosov, do zlitja enojedrnih hif).
Tudi pri kaljenju trosov je opazna bistvena razlika med zaprtotrosnicami in prostotrosnicami. Medtem ko pri prostotrosnicah klijoči enojedrni micelij ni zmožen porajati trosnjakov, pri zaprtotrosnicah enojedrni micelij poraja trosnjak.
Avtorja: Slavko Šerod, Miro Šerod
=⇒ Razvojni krog prostotrosnic
Strani, ki se vežejo na to stran:
