Opisani so habitati (povzetek iz knjige David Arora: Mushrooms demystified), v katerih z veliko verjetnostjo lahko najdemo določene vrste gob. Prav tako so opisana tudi drevesa s pogostimi vrstami gob, ki rastejo v sožitju z njimi ali kako drugače. Številne vrste gob so pokazatelji določenih habitatov ali biološke skupnosti.
Bori tvorijo simbiozo z mikoriznimi vrstami gob, pod njimi pa rastejo tudi saprofitne vrste, kot npr. gobe iz rodu čeladic (Mycena).
Več kot 1000 različnih vrst gob živi v sožitju z duglazijo.
Ciprese imajo malo simbiotičnih partnerjev, zato pa je veliko saprofitnih vrst, ki rastejo pod cipresami.
Pod hrasti je veliko mikoriznih in saprofinih vrst.
Je edini iglavec, ki mu pozimi odpadejo iglice. V sožitju z njim rastejo edinstvene mikorizne gobe in tudi nekaj saprofitnih vrst.
Smreka ima veliko mikoriznih partnerjev.
Jelka pogosto raste skupaj z drugimi iglavci. Nekateri gobji partnerji med iglavci najpogosteje rastejo pod jelko.
Breze imajo precej simbiotičnih partnerjev. Naštetih je nekaj pogostejših.
Log je habitat ob rekah. Pogosta drevesa v logih so breze, topoli, vrbe, javorji itd.
Kravjaki so npr. dober substrat za nekatere vrste gob. Na gnoju in kompostu rastejo specifične vrste saprofitnih gob.
Na pašnikih in travnikih rastejo zelo zanimive saprofitne vrste gob.
Še en zanimiv habitat za saprofitne vrste gob.
Hišne gobe so lahko zelo nevarne. Večina od njih predstavlja škodljive plesni, ki pogosto povzročajo alergije. Gobe pa lahko zrastejo tudi v cvetličnih lončkih.
Pogorišče je dober substrat za vrsto saprofitnih gob.
Na peščenih tleh uspeva veliko saprofitnih vrst gob. Pogosto so takšna tla ob rekah in potokih.
Poti, okolica ob cestah in podobno so rastišča zanimivih saprofitnih vrst gob.
Kjer so snežni zameti, najdemo pomladi zanimive vrste specifičnih gob.
Določene vrste gob lahko zrastejo kjerkoli.
Nekatere vrste gob zapolnjujejo posebno nišo in rastejo samo v specializiranih habitatih, denimo na mahu, algah, koreninah dreves, na drugih gobah, insektih itd. Zaradi takih vrst gob je biodiverziteta veliko večja kot bi bila sicer.
Gobe, ki rastejo izključno na drugih gobah: Nyctalis spp., Collybia tuberosa, Collybia cookei, Collybia cirrhata, Volvariella surrecta, Xerocomus parasiticus, Psathyrella epimyces.
Gobe iz rodu Cordyceps rastejo na določenih podzemnih gobah, npr. Cordyceps capitata raste na Elaphomyces granulatus.
Gobe iz rodu Omphalina rastejo v sožitju z algami.
Mnoge gobe, ki napadajo korenine dreves, rastejo na storžih, npr. Auriscalpium vulgare, Baeospora myosura, gobe iz rodu Strobilurus.
Povezave:
Opisi ektomikorize različnih dreves
Stran Univerze v Münchnu, kjer že vrsto let sistematično zbirajo in objavljajo mikorizne povezave (ektomikorize) med različnimi vrstami dreves in gliv.
Strani, ki se vežejo na to stran:
