Lišaji so organizmi, ki imajo samostojno obliko in način življenja. Steljka organizma je sestavljena iz dveh delov. V simbiozi oziroma sožitju živita heterotrofna gliva in avtotrofna alga ali modrozelena cepljivka. Gliva gradi večji del lišaja, poskrbi, da rastlina dobi vodo in organske snovi ter daje obliko steljki, medtem ko alga ali modrozelena cepljivka s fotosintezo proizvaja organske snovi zase in za glivo. Lišaji se lahko razmnožujejo s fragmentacijo, kakor se razmnožuje alga, ali pa s sporami, kot se razmnožuje gliva.
Obstaja okoli 25000 vrst lišajev, v srednji Evropi jih raste okoli 2000. Rastejo v puščavah in na zidovih, v polarnih krajih, kjer poleg lišajev uspevajo le še mahovi. Najdemo jih na pašnikih in na golem drevju. Za svojo rast nujno potrebujejo neonesnažen in čist zrak. Ravno zaradi tega jim pravimo tudi bioindikatorji onesnažnosti zraka.
Lišaje delimo na tri skupine:
Lišaji omogočajo s steljko, prileglo na podlago, ugodne razmere, da se lahko tam naselijo tudi druge rastline. Z vodo in zmrzaljo razpokajo še tako trdo skalo, lahko tudi beton. Poznamo naslednje vrste lišajev:
Povezave:
Slike lišajev
Francoska spletna stran s slikami lišajev.
Ključ za določevanje lišajev
Objavljen je nov interaktiven ključ za določanje lišajev Slovenije (Pier Luigi Nimis, Franc Batič, Jana Laganis).