Opis zimskega gobarjenja
Gobarji se radi družimo, zato se videvamo vsak mesec. Dobesedno vsak!
Tako smo se 17. januarja ob 7.00 zbrali pred sedežem DU TABOR, Gorkega 48. To je zbirno mesto za vse naše gobarske izlete. Prišlo nas je sedem. Pravljično število. In bila je tema. Trda tema. Z avtomobili smo se odpeljali v Loko in preverili, če je pot splužena in če bomo lahko kje parkirali avtomobile. Na srečo je bilo vse v redu.
Šele v Loki se je zdanilo. In ko smo se skobacali iz avtomobilov, nas je očaral zimski prizor - drevesa so od mrazu bila obdana z ivjem. Spogledali smo se in bili enotni - v takem vremenu gob ne more biti. Še vodja poti, Ivan Ferčič, je bil skeptičen. Šele ko je prispel do "svojega" bezga, si je oddahnil. Na njem je bilo polno bezgovih uhljevk. Seveda so bile zmrznjene.
Potem smo nadaljevali in kmalu našli zimsko panjevko. In še eno. In tako naprej. Kar nekaj je bilo lesnih gob, ki niso užitne, presenetljivo veliko pa je bilo užitnih. In tako se je nadaljevalo naše zimsko gobarjenje, mi pa smo imeli čedalje bolj rdeča lička.
V gostišču Valerija smo strnili utrinke gobarjenja in prešteli gobe, ki smo jih uspeli določiti. Kar 21 različnih vrst je bilo.
Naše prvo zimsko gobarjenje je bilo uspešno in odločili smo se, da ga bomo v prihodnosti še ponovili.
Avtor: Slavko Šerod
Strani, ki se vežejo na to stran:
