4. avgusta 2010 je umrl dr. Dušan Vrščaj, eden izmed starešin slovenske mikologije. Od njega so se poslovili v četrtek, 12. avgusta 2010, ob 16 h na ljubljanskih Žalah.
Vrščaj Dušan, mikolog, rojen 30. novembra 1921 v Sevnici mizarju Jožetu in šivilji Alojziji, rojeni Steničar, je živel v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval 1928–33 v Brestanici in Zagorju, III. državno gimnazijo 1933–41 v Ljubljani. Spomladi 1942 je bil zaradi dela v OF aretiran in interniran v Gonarsu, nato v Trevisu. Ob kapitulaciji Italije je stopil v Briško-beneški odred. Po osvoboditvi je bil komisar bataljona v Odredu cone A. Od 1946 je kot pripadnik JLA študiral medicino v Ljubljani in 1952 diplomiral. Dvoletni staž je opravil v vojaški bolnišnici v Ljubljani, nato je obiskoval sanitetno oficirsko šolo v Beogradu, tu na Vojno medicinski akademiji z izpitom 1966 končal specializacijo iz interne medicine. 1955–7 je bil načelnik sanitete 6. proleterske liške divizije v Karlovcu in 1957–9 Centra za zveze v Šentvidu (Lj.); 1966–72 je bil internist, od 1972 načelnik internističnega oddelka vojne bolnišnice v Ljubljani, 1979 upokojen v činu polkovnika sanitetne stroke.
Odlikovanja: red za hrabrost, partiz. zvezda III in ranjeniška značka (1945), red zaslug za narod III (1953), za vojne zasluge III (1956), ljudske armade s srebrno zvezdo (1970), bratstva in enotnosti s srebrnim vencem (1975), ljudske armade z zlato zvezdo (1978) idr. Prejel je več priznanj gobarskih družin in društev, med drugim je častni član Československé mykologické společnosti (1979).
Že v mladosti je proučeval gobe, od 1952 pa se je poglabljal v mikologijo, delal v Mikološki sekciji Prirodoslovnega društva Slovenije oz. kasneje v Mikološki zvezi Slovenije. Ustanavljal je gobarska društva, ki so se 1976 združile v Zvezo gobarskih društev Slovenije (bil predsednik do 1984, z 2-letno prekinitvijo). Prizadeval si je za racionalno in kulturno nabiranje gob, strokovno vrednotenje, razpoznavanje in ustrezno poimenovanje gobjih vrst in različkov. Od ustanovitve 1970 je bil član, od 1976 predsednik terminološke komisije, ki je 1972 pripravila prvi seznam slovenskih imen za gobe s 570 vrstami. 1981 je s sodelavci sestavil drugi seznam s skoraj 2000 latinskimi in 1500 slovenskimi imeni gliv (sam pripravil okoli 77 % vsega), ki so razširjene po Sloveniji. Prvi je ugotovil, opisal in poimenoval s slovenskimi imeni številne gobje vrste, med drugim: gorsko gostolistko (Melanoleuca evenosa), orjaško strnišnico (Stropharia eximia), koromačnico oz. gorskega ostrigarja (Pleurotus eryngii, var. nebrodensis), velikega lovkarja (Anthurus archeri), grenki različek rumenega ježka (Hydnum repandum, var. amarum) idr. Imel je bogato gobjo diateko z nad 10 000 barvnimi posnetki. S predavanji, članki, fotografijami in razstavami je veliko prispeval k razvoju ljudskega gobarstva in strokovnem osveščanju gobarjev.
Pisal je v Delu, KmG, Proteusu, Večeru, ZstV idr., zlasti pa v reviji Moj mali svet. npr.: Gobar med lisičkami, ježevkami in podobnimi gobami (1971), Gobarji in mikološko delo, Gobarska abeceda se začne z M (1972), Pogojno užitne gobe (1973, št. 1), Bežen pogled v gobjo eksotiko (1975, št. 12; 1976, št. 1), Glive in dvotirno poimenovanje (1976, št. 5), Kako je s slovenskim izrazoslovjem v goboznanstvu (1978, št. 2), Gobarji in raziskovanje mikoflore v Sloveniji (ib., št. 7/8), Sodelovanje pripomore k spoznavanju gob (ib., št. 1), Najbolj strupena med strupenimi (1980, št. 9). – Prim.: arhiv agronomskega oddelka Biotehniške fakultete Ljubljana; ZstV 1970, 389–91 (s sliko). Adč.
