<< Tyromyces lacteus, beli sirovec | Gobe | Ustilago maydis, koruzna snet >>
Urómyces dactýlidis G.H. Otth (1861)
Rod: Uromyces - rje
ZNAČILNOST: majhen trosnjak v podobi mehurčka ali obliža se pojavlja na zgornji in spodnji površini ter na steblih listov rastline mlečnik (Chelidonium), ki je zdravilna rastlina (mlečku podoben sok blaži prebavne krče in odpravlja bradvice ter žolčne kamne), kakor tudi na drugih listnatih rastlinah, trosnjak pa ima v zrelem stanju rjasto barvo. Gliva je škodljivec in je avtodomna, kar pomeni, da se vse stopnje njenega življenjskega cikla odvijajo na gostiteljski rastlini; rje so paraziti in veljajo za uničujočo rastlinsko bolezen, saj resnost bolezni povzroči izgubo fotosintetskega območja v okuženih rastlinah, kar povzroči zmanjšanje splošne učinkovitosti rastline. Dozorevanje oziroma nastajanje trosov poteka v dveh glavnih fazah, ki se imenujeta: uredium in telium, nastali trosi pa imajo v vsaki fazi različne barve in se imenujejo urediospore in teliospore. Ključna razlika med urediosporami in teliosporami je debelina celične stene in teksture vsake spore oziroma trosa: urediospore imajo tanke celične stene, teliospore pa debele celične stene. Patogeni rod rje je odgovoren za različne bolezni, ki prizadenejo rastline in ima velike učinke tako na kmetijske kot nekmetijske rastline.
KLOBUK: trosnjak ima sprva premer 1-2 mm in obliko majhnih kapljičastih ali mehurčkastih pik oziroma skupkov skledičastih oblik in je svetlo oranžne do oranžne barve, skledice najprej izgledajo kot gnezdeca, končno pa po dozoretju v obliki peg ali lis nepravilne oblike, je večinoma rumenkasto rjav, nato se trosnjaki povečajo na velikost 10 mm in več ter oblikujejo podolgovatim obližem podobne tvorbe na zgornji in spodnji strani listov rastline ter na steblih rastline, končno pa sledijo pege, ki so rjaste barve ter lahko tudi počrnijo; pojavijo se običajno med listnimi žilami, na zgornji strani lista, včasih se tvorbe zarasejo skupaj in se razširijo v notranjost lista (trosi se po tej fazi uredinia imenujejo urediniospore) ter so rumeno rjavkaste barve, kasneje se trosnjak spremeni oziroma dozori v rjasto rjavo ali tudi črno tvorbo (v fazi telia, v kateri se pojavijo trosi po imenu teliospore), ki je večinoma na spodnji strani lista.
TROSOVNICA: je na površini trosnjaka in izgleda kot majhni mehurčasti kupčki, iz katerih se sproščajo prašnate urediniospore, kasneje po dozoretju pa se sproščajo še teliopore in listi rastline se sčasoma zaradi tega posušijo in odmrejo. Gliva se prehranjuje s hranili, ki so prisotna v skladiščnem tkivu rastline, njene zaloge trosov kasneje prebijejo površino lista in končno sproščajo trose v okolico, kjer jih raznašata veter in voda, ljudje pa jih prenašamo s čevlji, če hodimo po teh rastlinah po travnikih.
BET: ga nima, trosnjak je priraščen na površino rastlinskega lista (na gornji in spodnji strani) ali na rastlinsko steblo.
MESO: mehko, rumenkasto do rjasto rjavo, brez značilnega vonja in okusa.
TROSI: urediniospore so kroglaste do jajčaste in velikosti 16-33 x 14-28 µm ter rjavkasto rumene, stene so brezbarvne do rahlo rumenkaste in fino bodičaste s 3-8 zarodnimi porami in niso vedno dobro vidne, teliospore so enocelične in jajčaste do oglato ovalne oblike ter velikosti 17-38 x 13-23 µm in zelo svetlo rjave, gladke, hialine, z rahlo zadebeljeno steno na vrhu in opaznim dolgim stebelcem ali pecljem, ki je brezbarvno ali tudi rjavkasto, trosni prah je pri teliosporah nekoliko temnejši kot pri urediniosporah in večinoma rjavkast.
RASTIŠČE: parazitski oziroma patogeni trosnjak raste na rastlinskih listih in steblih, predvsem na rastlinah celandinih ali mlečnikih (Chelidonium), na lopaticah (Ranunculus), preobjedah (Aconitum) in maslenicah (Hemerocallis), na travnikih (kjer povzroča okužbe na travah, ki uničene oziroma posušene porumenijo), še posebej na mokrih travnikih in rastlinah ob potočkih v gozdu, pojavlja se sezonsko v času od pomladi do jeseni (t.i. haploidna faza traja spomladi od marca do maja), teliospore pa se pojavijo jeseni in gliva v tej obliki tudi prezimi, uspeva raztreseno skupinsko ali v gnezdih, ki so videti rumeno rjavkaste lise ali mehurčki (pustule) na površini listov, dokaj redka.
Čas rasti: -III-IV-V-VI-VII-VIII-IX-X-XI-XII-I-II-
UPORABNOST: neužitna.
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Aecidium confertum var. ficariae (Pers.) DC. (1805), Aecidium ficariae Pers. (1800), Aecidium lycoctoni (Kalchbr.) Sacc. & D. Sacc. (1905), Aecidium ranunculacearum DC. (1815), Caeoma ranunculacearum (DC.) Schltdl. (1824), Erysibe arillata a ranunculacearum (DC.) Wallr. (1833), Nielsenia dactylidis (G.H. Otth) Syd. (1921), Nielsenia festucae (Syd. & P. Syd.) Syd. (1921), Nielsenia poae (Rabenh.) Syd. (1921), Nielsenia ranunculi-festucae (Jaap) Syd. (1921), Nigredo dactylidis (G.H. Otth) Arthur (1926), Nigredo poae (Rabenh.) Arthur (1920), Puccinia lycoctoni Fuckel (1875), Trichobasis dactylidis (G.H. Otth) G.H. Otth (1864), Uredo lycoctoni Kalchbr. (1865), Uromyces dactylidis var. festucae (Syd. & P. Syd.) Grove (1934), Uromyces dactylidis var. poae (Rabenh.) Grove (1934), Uromyces festucae Syd. & P. Syd. (1900), Uromyces graminum Cooke (1866), Uromyces lycoctoni (Kalchbr.) Trotter (1908), Uromyces poae Rabenh. (1866), Uromyces ranunculi-festucae Jaap (1905)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 2784
