<< Thaxterogaster argenteolilacinus, lilastosiva trebušarka | Gobe | Thaxterogaster magicus, čarovniška trebušarka >>
Thaxterogaster croceocoeruleus, žoltovišnjeva trebušarka
Thaxtérogáster cróceocoerúleus (Pers.) Niskanen & Liimat. (2022)
Rod: Thaxterogaster - trebušarke
Thaxtérogáster cróceocoerúleus - neužitna zoltovisnjeva trebusarka
ZNAČILNOST: lepa goba prevzame s svojo lesketajočo žolto (rumeno) višnjevo barvo klobuka in ima trebušast bet.
KLOBUK: 1-5 cm, mlad polkroglast, kasneje zvonast ali izbočen ter končno lahko tudi raven, vlažen je lepljiv in zelo sluzast, suh svetleč, mlad modrikast do višnjeve barve ali vijoličasto modrikaste barve, lahko tudi vijoličast ali lilast, z rumenkastimi ali žoltastimi odtenki, starejši postane okrast, proti robu pogosto z vijoličastim odtenkom, rob je oster in pri starih gobah rahlo valovit, površina je rahlo kosmičasto volnata, žlebkast proti obrobju, koprena je bela do vijoličasta in se oblikuje v bledo viskozno lepljivo lupinico, rob je včasih prekrit z okrasto rjavim velumom ali ostankom koprene.
TROSOVNICA: lističi so gosti, belkasti in z okrasto-rumenim odtenkom ali glinasto okraste barve, včasih tudi z lilasto vijoličastimi robovi, izbočeni, stari so bledo sivo-rumeni ali včasih žafranasto-okrasti ali žafranasti.
BET: 3-10 cm visok, 2-10 mm debel, trebušast ali čebulast proti dnišču, tudi koničast ali zožen in včasih koreninast, dokaj čvrst, valjast, star votel, bleščeče bel in kasneje okrast z rumenim pridihom, vlažen je lepljiv do sluzast, pogosto nepravilno ukrivljen, v dnišču pogosto pikast zaradi okrasto-rjavih ostankov veluma.
MESO: belkasto in kasneje okrasto rumeno, mehko, neprijetnega vonja (še posebej v starosti) ali rahlo redkvičastega vonja, močno grenkega okusa.
TROSI: 6-8.5 x 4-4.5 µm, elipsoidni ali ovalni, trosni prah je rjasto rjav.
RASTIŠČE: raste v listnatih gozdovih, posebej pod bukvami, na apnenčastih tleh, redko posamič in pogosteje v manjših skupinah, uspeva pozno poleti in jeseni, redka.
Čas rasti: -VIII-IX-X-
UPORABNOST: neužitna.
SINONIMI: Agaricus croceocoeruleus Pers. [as 'croceo-caeruleus'] (1798), Cortinarius croceocoeruleus (Pers.) Fr. (1851), Cortinarius cumatilis var. croceocoeruleus (Pers.) Fr. (1838), Gomphos croceocoeruleus (Pers.) Kuntze (1891), Myxacium croceocaeruleum (Pers.) P. Kumm. (1871), Phlegmacium croceocoeruleum (Pers.) Ricken (1912)
Foto: Bojan Rot.
Priprava opisa: Miro Šerod