<< Suillus cavipes, votlobetna lupljivka | Gobe | Suillus flavidus, rumena lupljivka >>
Suillus collinitus, brezobročna lupljivka
Suíllus collinítus (Fr.) Kuntze (1898)
Rod: Suillus - lupljivke
Suíllus collinítus - užitna brezobrocna lupljivka
ZNAČILNOST: je zelo podobna Suillus luteus, maslena lupljivka, le da nima obročka oz. zastirala na betu.
KLOBUK: 5-12 cm, sprva izbočen, pozneje zravnan, površina je svetleča, lepljiva, kostanjevo rjava, z vraslimi temnejšimi vlakni, kožico lahko popolnoma odstranimo.
TROSOVNICA: je luknjičasta, cevke so rumene, pritrjene k betu, luknjice so sprva drobne, pozneje večje in razdeljene v dve manjši, oglate, brez rosnih kapljic (!).
BET: 5-9 x 1-1.5 cm, rumeno rjavkast, ves prekrit z drobnimi rdeče rjavimi zrnci (posušene kapljice), kratek, poln, valjast, ukrivljen, vitek, brez zastirala (!), ob vznožju obdan z micelijskimi vlakni rožnate barve (!).
MESO: belo, mehko, prožno, ne spremeni barve na zraku, brez posebnega vonja in okusa.
TROSI: 9.5-10 x 3.5-4.5 μm, vretenasti, gladki, trosni prah je rumeno rjav.
RASTIŠČE: raste pod iglavci (črni bor), posamezno ali po 2-6 in tudi v večjih skupinah, jeseni, razmeroma redka.
Čas rasti: -IX-X-
UPORABNOST: užitna.
PODOBNE VRSTE: Če bi imela brezobročna lupljivka (imenovana tudi brezobročna maslenka) zastiralo, bi jo prepoznali kot Suillus luteus, maslena lupljivka ali maslenko, ki je pogostejša. Podobna ji je Suillus granulatus, ovčarska lupljivka ali tudi slinavka. Te dve vrste pogosto zamenjujejo med seboj, ker rasteta na istih rastiščih.
Foto: Anton Poler.
SINONIMI: Boletus collinitus Fr. (1838), Boletus granulatus var. roseobasis J. Blum (1965), Ixocomus collinitus (Fr.) Quél. (1888), Suillus collinitus var. aureus (Huijsman) Mikšík (2017), Suillus fluryi Huijsman (1969), Suillus fluryi var. aureus Huijsman (1969), Suillus roseobasis (J. Blum) Gröger (1967), Viscipellis collinita (Fr.) Quél. (1886)
Priprava opisa: Miro Šerod
Suillus collinitus, brezobrocna lupljivka, brezobročna maslenka, brezobrocna maslenka