Da so gobe užitne, smemo reči takrat, če nam z vonjem in okusom zbujajo tek, pri tem pa njihova kemična sestava ne vpliva kvarno na naš organizem. Samo z okusom ne moremo določevati užitnosti gob, brez pomena pa bi bilo jesti tudi take gobe, ki niso prebavljive, pa čeprav nimajo strupenih snovi. Zato pri čiščenju užitnih gob odstranimo vse luskice, kožice, vse trde in olesenele dele.
Najbolj nehvaležno delo je ocena, katere gobe so užitne, neužitne ali strupene. Na užitnost vpliva mnogo dejavnikov, oznaka o užitnosti posameznih vrst pa je nastala iz praktičnih izkušenj skozi stoletja. Kemična analiza gob je dejansko skoraj nemogoča, saj so nekatere snovi v gobah v tako neznatnih količinah, da bi potrebovali za uspešno analizo ogromne količine gob. Če bi tako hoteli analizirati vsako vrsto posebej bi vse skupaj stalo veliko denarja. Zato še dolgo ne bomo vedeli, kaj vse se skriva v posameznih vrstah. Še najbolj so do danes preiskovali nekatere strupene gobe zaradi iskanja protistrupov, pa še te analize niso najbolj uspešne. Poleg tega se človeški organizem različno odziva na zaužite gobje snovi, tako da nekdo lahko brez vidnih posledic uživa določeno vrsto, za drugega pa je ta ista goba lahko strupena.
Užitnost gobe, ki je prvič na krožniku, mora dejansko ugotoviti vsak posameznik sam. Razumljivo, da zelo strupenih gob ne smemo niti pokušati, glede užitnosti se najprej vedno ravnajmo po gobarskem priročniku, saj so mnoge vrste le pogojno užitne. Če pa želimo pripraviti za jed »novo« vrsto, potem takih gob ne bomo ponudili vsej družini, še manj pa otrokom, ki imajo bolj občutljiv organizem. Če smo resnično prepričani, da gobe niso strupene, naj za začetek jed preizkusi le en odrasli član družine. Vsaj teden dni naj spremlja svoje počutje, preden bi take gobe lahko jedli tudi drugi odrasli člani družine. Za predšolske otroke nobene gobe niso priporočljive, večjim pa prizanašajmo s čezmernimi obroki. Za vso družino pripravimo le take vrste gob, ki so bile že velikokrat na mizi, pa ne kot glavno jed, ampak samo kot dodatek k drugim jedem.
Kdor pozna veliko različnih vrst gob, bo potrdil, da so mešane gobe okusnejše. Vendar to ni tako preprosto. Če med mešane gobe zrežemo le eno pogojno užitno vrsto, moramo vse gobe pripraviti po navodilih za to vrsto. Z mešanjem različnih gob bomo tudi ugotovili, da se nekateri okusi med seboj tepejo. Hkrati pa lahko z določenimi kombinacijami okus jedi znatno izboljšamo. Tako kot glasba različno vpliva na posameznika, je tudi okus gob pri ljudeh različen. Za mnoge ljudi so vse gobe enakega ali podobnega okusa. Nekateri pa zatrjujejo, da zaradi posebnega okusa in vonja določenih vrst sploh ne prenesejo, drugim so pa prav te gobe prava poslastica. Šele ko združimo znanje iz gobarskih knjig z lastnimi izkušnjami, lahko zanesljivo vemo, katere gobe so za nas užitne in katere je bolje pustiti na miru.
Če bi se ljubiteljski gobarji zavedali, v kaj se spuščajo, ko prinesejo domov neznane gobe, jih gotovo ne bi nabrali. Pa še tiste poznane bi nabirali skrajno previdno, v zelo majhnih količinah. Priznati je treba, da so vrata v kemično zgradbo posameznih vrst gob le rahlo odprta, to, kar pa se da videti, je presenetljivo in zastrašujoče.
Vsaka prva pokušnja določenih gob je tvegana, tveganje pa se pri več vrstah še stopnjuje s pogostnostjo uživanja. Najbolj zahrbtni so strupi s počasnim učinkovanjem, saj se zastrupljenec ne zaveda nevarnosti. Človek je prepričan, da je z uživanjem neke hrane vse v redu, če ni takoj povzročila vidnih težav. Zmotno je mišljenje, če smo noč po gobji pojedini mirno prespali, da so bile gobe užitne.
Prav nasprotno! Če pri strupenih gobah pride do prebavnih motenj šele po daljšem času, tudi po več dnevih, moramo računati na zelo hudo zastrupitev. Vsi ti polipeptidi in ciklopeptidi, ali na kratko strupi, se najprej usidrajo v notranjih organih telesa, šele potem se sproži alarmni sistem, ki povzroči bljuvanje in drisko. Seveda je glavnina strupa že v krvi in v tem primeru smo na milost in nemilost prepuščeni mnogim naključjem, od katerih je odvisno, ali bomo sploh preživeli. V to tveganje se nikoli ne spuščajmo!
STRUPENE IN NEUŽITNE GOBE |
ZNAČILNA RAZLIKA |
ZNAČILNA RAZLIKA |
UŽITNE IN POGOJNO UŽITNE GOBE |
klobuk ločljiv od beta, lupina in obroček na betu |
klobuk neločljiv od beta, nimajo lupine, ne obroča | ||
trosi beli, lupina v dnišču beta |
trosi rjavi, lupine nimajo | ||
lističi tudi stari beli |
lističi stari roza - rjavi | ||
star obroček nepremičen, pretežno male gobice |
star obroč premičen po betu, veliki dežniki preko 15 cm | ||
bet gladek, vlaknat, rob klobuka prosojno nažlebkan |
luskice po betu, rob gladek | ||
površina podobna možganskim zavojem |
površina podobna satju, bolj rebrasta | ||
zvezdasto počen rob, notranjost vijoličasta |
gladek rob, notranjost rumena | ||
meso obarvano, neprijetnega vonja in okusa |
meso belo, prijetnega vonja in okusa | ||
mlada ima kopreno, trosni prah rjav |
nima koprene, trosni prah bel | ||
Razne Inocybe - razcepljenke |
trosni prah rjav |
trosni prah bel |
Razne Tricholoma - kolobarnice |
stara rdeči, trosi rjavi |
trosi beli, ne rdeči po površini | ||
Male bele Clitocybe - livke |
nekatere vonj po moki, trosi beli |
močan vonj po moki, trosi roza | |
ozki in gosti lističi |
redki in debeli lističi | ||
med igličevjem in listjem |
na zakopanih storžih |
Razne Strobilurus - storževke | |
nima lupine v dnišču, lističi beli |
ima lupino v dnišču beta, lističi rumeni | ||
star rob klobuka nažlebkan, obroček gladek |
obrobje gladko, obroček črtast, žlebast | ||
lističi rumenkasti - roza, trosi roza |
lističi beli - sivkasti, trosi beli | ||
največ do štiri skupaj |
rastejo v velikih šopih | ||
luske na klobuku, vonj po moki |
dlačice na klobuku, brez vonja | ||
ne rumeni, slabega okusa |
rumeni, prijetnega okusa | ||
uspeva na lesu, gosti in ozki lističi |
na zemlji, široke letvice | ||
vonj po karbolu, močno rumeni v dnišču |
prijeten vonj, redko rumenijo v dnišču | ||
grenkega okusa |
prijetnega okusa | ||
Različne Psathyrella - črnivke |
trosi temnorjavi ali črni |
trosi beli ali svetlo rjavi |
Razne Armillaria - mraznice, Kuehneromyces - štorovke, Desarmillaria - štorovci |
vonj po redkvici, brez obročka |
vonj drugačen, ima obroček | ||
slabega vonja in okusa |
prijeten vonj in okus |
Dobre Collybia - korenovke | |
trosi hrapavi, dnišče rahlo korenasto |
trosi gladki, dnišče zadebeljeno | ||
Razne Mycena - čeladice |
v vodi ne oživijo, meso krhko |
suhe v vodi oživijo, meso elastično |
Razne Marasmius - sehlíce |
pekoče, mleček bel, rumen, roza |
nepekoče, mleček oranžno rdeč | ||
pekoče, slabega vonja |
mile, prijetnega okusa | ||
lističi na pritisk temno rjavi |
lističi na pritisk svetlejši |
Russula - golobice (razvrščene po užitnosti), Sirovke (Lactarius) | |
črneče, slab vonj in okus |
prijetnega vonja in okusa | ||
Gobanom podobni neužitni Caloboletus - postavneži, Rubroboletus - rubinovci in Imperator - velegobani. |
trosovnica rdeča, trosovnica rumena, grenki |
trosovnica bela, rumena, prijetnega okusa |
Dobri Boletus - gobani in njim podobne užitne vrste |
mrežica po betu |
pikice po betu | ||
trosovnica rdečkasta, dnišče rumeno, pekoč |
trosovnice drugačne, milega okusa |
Xerocomus - polstenke, Imleria - polstenovci, Xerocomellus - polstenci, Suillus - lupljivke, Suillellus - lupljivci | |
močno greni, trosi roza |
mili, trosovnica stara rumena | ||
vse stare, tribarvne, blede - surove |
mlade, kuhane, rumene, citronaste | ||
trosi črni, slab vonj |
trosi rjavi, meso še belo |
Dobre Lycoperdon - prašnice | |
Mnoge Psilocybe - gologlavke |
trosi rjavi |
trosi beli |
Avtor: Anton Poler
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!